Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eros (26-50)

26.      peterostópen  -pna -o prid. (ọ̄) lit. sestavljen iz petih stopic: peterostopni jamb, verz ♪
27.      preróški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na preroke ali prerokovanje: ima preroški dar; preroške besede preróško prisl.: preroško izrečene besede ♪
28.      preróškost  -i ž (ọ̑) 1. lastnost, značilnost preroškega: preroškost njegovih besed 2. sposobnost za prerokovanje: čudili so se, odkod njegova preroškost ♪
29.      preróštvo  -a s (ọ̑) knjiž. prerokba: njegovo preroštvo se je uresničilo ♪
30.      raznotérost  -i ž (ẹ̑) knjiž. raznovrstnost, mnogovrstnost: raznoterost pojavov / vsebinska raznoterost filmov različnost ♪
31.      rinóceros  -a m (ọ̑) knjiž. nosorog: povodni konj in rinoceros ♪
32.      séveroséverozahòd  -óda m (ẹ̑-ẹ̑-ȍ ẹ̑-ẹ̑-ọ̄) smer na nebu ali zemlji med severom in severozahodom: reka teče proti severoseverozahodu ♪
33.      šesterospèv  in šesterospév -éva m (ȅ ẹ́; ẹ̑) muz. vokalna skladba za šest glasov ♪
34.      šesterostòp  -ópa m (ȍ ọ̄) vrsta iz šestih vštric stoječih ali korakajočih oseb: postaviti se v šesterostope ♪
35.      šesterostópen  -pna -o prid. (ọ̑) lit. sestavljen iz šestih stopic: šesterostopni verz ♪
36.      šesterostrán  in šesterostràn -ána -o prid. (ȃ; ȁ á) geom. ki ima za osnovno ploskev šesterokotnik: šesterostrana piramida, prizma ♪
37.      šesterostráničen  -čna -o prid. (á) geom. ki ima šest stranic: šesterostraničen lik / šesterostranični mnogokotnik ♪
38.      veroslóvje  -a s (ọ̑) veda o verah: primerjalno veroslovje ♪
39.      aleksandrínec  -nca m (ȋ) lit. šesterostopni jambski verz z odmorom po tretji stopici: pesem je napisana v aleksandrincih; francoski aleksandrinec ♪
40.      aleksandrínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Aleksandra Velikega ali Aleksandrijo: aleksandrinska doba / aleksandrinska umetnost ♦ lit. aleksandrinski verz šesterostopni jambski verz z odmorom po tretji stopici ♪
41.      blánkvêrz  -a m (ȃ-ȇ) lit. peterostopni jambski verz brez rime: pesnitev v blankverzih ♪
42.      brodník  -a m (í) 1. kdor kaj prevaža z brodom: brodnik prepelje potnika na drugi breg // nekdaj kdor prevaža tovore po reki: brodniki so vozili žito po Savi 2. zastar. mornar: vihar je zagnal brodnike na otok ◊ zool. četveroškrgar s polžasto zavito lupino, Nautilus pompilius ♪
43.      célica  -e ž (ẹ̑) 1. tesen, zaprt prostor: živeti v celici; jetniška, samostanska celica / telefonska celica za telefoniranje / plinska celica za usmrtitev s plinom, zlasti v koncentracijskih taboriščih 2. biol. osnovna gradbena enota organizmov: krvna, rastlinska celica; rakave celice; zgradba celice / spolna celica; delitev celice; pren. družina je osnovna celica človeške družbe 3. polit. osnovna organizacijska enota, zlasti v ilegali: ustanoviti partijsko celico ◊ čeb. celica šesterostran predelček v satu; elektr. akumulatorska celica osnovna enota akumulatorja; pomnilna celica osnovni del pomnilnika v (elektronskem) računalniku; fiz. fotoelektrična celica fotocelica ♪
44.      četvero...  prvi del zloženk nanašajoč se na število štiri: četverodelen, četveronožec / četverospev, četverovprežen ♪
45.      četveroréd  -a m (ẹ̑) četverostop: razvrstiti se v četverored; korakati v četveroredih ♪
46.      čvèk  čvêka in čvéka m (ȅ é, ẹ́) redko čvekanje: verjela je temu preroškemu čveku ♪
47.      décima  -e ž (ẹ̑) 1. lit. kitica iz desetih četverostopnih trohejskih verzov: glosa ima štiri decime 2. muz. deseta diatonična stopnja glede na dani ton ♪
48.      desetero...  prvi del zloženk nanašajoč se na število deset: deseteroboj, deseterostop; deseteronožec ♪
49.      dúh  -á m, im., tož. dv. tudi duhá (ȗ) 1. razumsko-spoznavna stran človeka: njegov duh je ostal jasen; oblikovati duha človeka; stremljenje duha k lepoti; zadovoljiti potrebe duha; sposobnost duha; knjiž. moj duh bedi nad njim / dela človeškega duha najvišje, izvirno ustvarjalne sposobnosti; velikani duha / enoličnost ubija duha miselno dejavnost; bogastvo človekovega duha mišljenja, čustvovanja; lepa je in polna duha bistroumnosti, domiselnosti // s prilastkom miselne, značajske značilnosti: je bistrega, upornega duha; manjka mu kritičnega duha // s prilastkom nadarjenost, sposobnost: narava mu ni dala umetniškega duha; ima preroškega duha; je brez trgovskega duha 2. s prilastkom človek, zlasti glede na njegove miselne in značajske značilnosti: slovi kot izrazit analitičen duh; takšno stališče zastopajo naši najnaprednejši duhovi; nemiren, velik duh / spada med največje duhove dvajsetega stoletja mislece, razumnike; klasična filozofija je dolgo obvladovala evropske duhove // mn., publ. ljudje, zlasti glede na določene nazore, ideje: glede tega se duhovi razhajajo; novica je razburila duhove / ločitev duhov razcepitev v nazorsko različne skupine 3. splošne miselne, nazorske značilnosti: duh časa se spreminja; nasprotovati duhu časopisa; spoznati duha modernega človeka / napreden duh knjige; patriarhalni duh meščanstva / biti vzgojen v svobodoljubnem duhu miselnosti, nazorih; biti Slovenec po rodu in duhu / vsi so istega duha; vznes. bil mu je brat po duhu in po srcu // resnična, prava vsebina: pačiti načela in duha gibanja; takšni zaključki so tuji duhu razprave; to ustreza le črki, ne pa duhu zakona / postopati v duhu predpisov smislu 4. navadno s prilastkom splošno psihično razpoloženje: zanimalo ga je, kakšen duh vlada med delavstvom, v deželi; tekmovalni duh je zajel šolo / knjiž., z oslabljenim pomenom: med množicami se je širil duh nezadovoljstva nezadovoljstvo; vanj je stopil duh zavisti / odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu vzdušju, atmosferi; publ. posvetovanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja / vnašati v poslovanje dobičkarski duh stremljenje, težnje 5. v različnih mitologijah in religijah bitje netvarne narave: verjeti v duhove; dobri in zli duhovi; gozdni, vodni duhovi; odšel je tiho kakor duh / v krščanstvu: Bog je duh; hudobni duh hudič; nebeški duhovi angeli 6. v različnih religijah nematerialno, neumrljivo bistvo človeka; duša: duh je zapustil telo / prikazal se mu je duh rajnega; ekspr. ali si ti ali je tvoj duh 7. v idealističnih filozofijah nematerialno počelo vsega, kar je: duh in materija; bitnost duha ● knjiž. njegov duh ni klonil ostal je pogumen; duh se mu je omračil duševno je zbolel; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; dvigniti duha vojakom jih opogumiti; biti v duhu pri kom z mislimi, ne dejansko; samo sedel je pri njih, z duhom pa je bil odsoten mislil je na druge stvari; brati kaj s pravim duhom namenom, razumevanjem; ekspr. on je njegov zli duh kvarno vpliva nanj; star. bolan na duhu slaboumen, omejen; iron. ubog na duhu nedomiseln, naiven; knjiž. braniti resnico z orožjem duha s prepričljivim, bistrim dokazovanjem; ura duhov po ljudskem verovanju čas od polnoči do ene, v katerem se vračajo duhovi rajnih; ekspr. zakladi duha kar je ustvaril človeški razum ◊ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; svetovni duh po Heglu počelo in urejevalec zgodovine; rel. sv. Duh tretja božja oseba ♪
50.      enajstérec  in enajstêrec -rca m (ẹ̑; ȇ) lit. peterostopni jambski verz z nadštevilnim zlogom: pesem v enajstercih ♪

   1 26 51 76