Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Era (676-700)


  1.      avtokláv  -a m (ȃ) teh. neprodušno zaprta posoda za segrevanje snovi pod zvišanim tlakom in pri zvišani temperaturi: konzerve sterilizirajo v avtoklavih ♪
  2.      avtomátika  -e ž (á) teh. sistem avtomatskih naprav: elektronska avtomatika; avtomatika za kontrolo plinov / kamera je opremljena z avtomatiko za osvetlitev avtomatsko napravo // veda o avtomatizaciji: inštitut za elektroniko in avtomatiko ♪
  3.      avtomatízem  -zma m (ȋ) stanje ali pojav, ki nastane sam od sebe, po lastnih zakonih: uvesti ekonomski avtomatizem / nav. slabš. obsojati liberalizem in avtomatizem v gospodarstvu; birokratski avtomatizem upravljanja // psih. dejanje, ravnanje brez sodelovanja človekove volje, zavesti: psihični avtomatizem; avtomatizem gibanja / družbeni, intelektualni avtomatizem ♪
  4.      avtonómen  -mna -o prid. (ọ̄) ki ima avtonomijo, samoupraven: avtonomne pokrajine, republike; avtonomno ozemlje / dobiti avtonomno oblast // knjiž. neodvisen, samostojen: avtonomni razvoj narodnih literatur; avtonomna umetnost ♦ med. avtonomno živčevje živčevje, ki deluje samostojno, neodvisno od volje avtonómno prisl.: avtonomno poslujoča enota ♪
  5.      ávtorádio  -a m (ȃ-ȃ) radijski sprejemnik, ki se vgradi v avtomobil: kupil je nov, uvožen avtoradio ♪
  6.      ažurírati 1 -am nedov. in dov. (ȋ) adm. delati kaj ažurno: ažurirati knjigovodstvo ažuríran -a -o: izdajati ažurirano informativno literaturo ♪
  7.      babilónski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na Babilonce ali Babilon: babilonska kultura; babilonska klinopisna pisava ∙ babilonski stolp po bibliji stolp, ki naj bi segal do neba; babilonska sužnost sedemdesetletno izgnanstvo Izraelcev v Babilonu // star., kot luteranska psovka za katoličane nesramen, razuzdan: vlačuga babilonska; prase babilonsko 2. ekspr., v zvezi z zmešnjava, zmeda zelo velik: vladala je prava babilonska zmešnjava ♪
  8.      babilónščina  -e ž (ọ̑) 1. babilonski jezik: asirščina in babilonščina 2. ekspr. nekaj nerazumljivega: njegovo govorjenje je bilo zame prava babilonščina ♪
  9.      bábji  -a -e prid. (ȃ) slabš. 1. ženski: babja radovednost; babje opravljanje / prepira so krivi babji jeziki; ekspr. to so babje čenče / ekspr. hudič babji ∙ slabš. babji gregor ženskar, babjak; ekspr. babji semenj hrupen ženski klepet; ekspr. babja vera praznoverje 2. nemožat, strahopeten: babje vedenje; ta človek je babjega srca ◊ meteor. babje poletje ali poljud. babje leto doba lepega vremena v začetku jeseni; babje pšeno zrnate snežne padavine; prisl.: čisto po babje je javkal ♪
  10.      babúra  -e ž (ȗ) slabš. grda, zoprna starejša ženska: krmežljava, skopa babura // ženska sploh: še zmeraj lazi za tisto baburo ♪
  11.      baléten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na balet: opera z baletnimi vložki / nastopil je baletni ansambel; baletna plesalka; baletna skupina / baletni čeveljčki; hodi v baletno šolo ♦ kor. baletni mojster strokovni vodja baletne skupine ♪
  12.      balustráda  -e ž (ȃ) arhit. ograja iz modeliranih stebričkov: terasa je ograjena z balustrado iz rezanega kamna; baročna balustrada; stopnišča z balustradami ♪
  13.      bandêro  -a s (é) cerkvena zastava na prečnem drogu z verskimi simboli: bandera vihrajo; fantje so nosili rdeče farno bandero; procesija z banderi // star. zastava: bandero tolminskega grofa ● ekspr. ta razred nosi bandero v enojkah ima največ enojk med vsemi razredi ♪
  14.      barók  -a m (ọ̑) um. evropski umetnostni slog med renesanso in klasicizmom: elementi baroka v arhitekturi; barok v glasbi, v literaturi / razstava baroka baročnih del // doba tega sloga: pozni barok ♪
  15.      barométer  -tra m (ẹ̄) priprava za merjenje zračnega pritiska: barometer kaže (na) spremenljivo; barometer pada; živosrebrni barometer; pren. kako kaže politični barometer? ta ustanova je bila barometer slovenske kulture ♪
  16.      bárvica  -e ž (ȃ) nav. mn. sredstvo za barvanje pri šolskem risanju: škatlica vodenih, vodnih barvic; tempera barvice; čopič za barvice ♦ etn. barvice prodajati, ugibati otroška igra, pri kateri se ugiba, katero barvo kdo predstavlja ♪
  17.      bás  -a m (ȃ) 1. najnižji moški glas: peti bas / govoriti z basom; debel, globok bas // nav. mn., žarg. basist: basi v zboru so prešibki; filharmonija išče base 2. glasbilo z najnižjim glasom: igrati bas, na bas 3. basovska tipka: harmonika z osemdesetimi basi ◊ etn. lončeni bas ljudsko glasbilo v obliki glinastega lonca, ki ima čez odprtino napet svinjski mehur; muz. generalni bas basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami; prvi bas najvišji glas med basi ♪
  18.      báza 1 -e ž (ā) 1. osnova, podlaga: krepitev družbenoekonomske baze; materialna baza družbe / izkoristiti domačo surovinsko bazo; energetska baza težke industrije; publ.: postaviti organizacijo na množično bazo; socialistična akumulacija je možna samo na bazi delovne storilnosti // bistvena sestavina: lak na acetonski bazi 2. kraj, kjer se zbirajo in oskrbujejo vojaške sile za operacije, oporišče: čete se vračajo v svoje baze; letalska, pomorska, vojaška baza / partizanska baza; baza 20 med narodnoosvobodilnim bojem sedež centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije in izvršnega odbora Osvobodilne fronte v Kočevskem Rogu / alpinistična odprava si je uredila bazo; baza za raketne izstrelke ◊ agr. krmna baza vsa razpoložljiva krma; anat. baza spodnji, širši del kakega organa; geogr. erozijska baza nivo, do katerega more reka poglabljati strugo; grad. asfaltna baza; lingv. artikulacijska baza od ustroja govorilnih organov, dihalne tehnike in tempa govora odvisne osnovne značilnosti v izgovoru glasov; um. baza stebra podstavek, podnožje ♪
  19.      bazálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na baza1; osnoven, temeljen: bazalna plast ♦ bot. bazalna celica celica, s katero so nekatere alge pritrjene na podlago; geol. bazalni konglomerat; med. bazalni metabolizem ♪
  20.      beat  -a [bít] m (ȋ) 1. zlasti v zahodnih deželah način življenja mlajše generacije, ki se kaže v nepodrejanju veljavnim družbenim normam in v sproščenem uživanju: mladi se navdušujejo za beat 2. stil moderne zabavne glasbe, ki se izvaja s petjem in električnimi kitarami: v beatu je našla mladina svojo glasbo; neskl. pril.: beat orkester; beat generacija; beat glasba ♪
  21.      beatnik  tudi bitnik -a [bít-] m (ȋ) zlasti v zahodnih deželah pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v nepodrejanju veljavnim družbenim normam in v sproščenem uživanju: ameriški beatniki; literatura beatnikov ♪
  22.      bêbast  tudi bébast -a -o prid. (é; ẹ́) 1. duševno nerazvit, slaboumen: rodila je bebastega otroka / bebast obraz, smeh 2. redko bedast: kako si bebast; bebasta načela / ti butica bebasta! bêbasto tudi bébasto prisl.: bebasto se smejati ♪
  23.      bêbavost  tudi bébavost -i ž (é; ẹ́) duševna nerazvitost, slaboumnost: izraz bebavosti na obrazu ♦ med. starostna bebavost ♪
  24.      bêbec  tudi bébec -bca m (é; ẹ̄) 1. duševno nerazvit, slaboumen človek: bebec je buljil predse s praznimi očmi; otrok je bebec od rojstva 2. slabš. omejen, neumen človek: s tem bebcem ne maram več imeti opravka; ti bebec! ● ekspr. ne delaj se bebca ne kaži se neumnega, ne pretvarjaj se; ekspr. imeti koga za bebca norčevati se iz koga ♪
  25.      bêbka  tudi bébka -e ž (ē; ẹ̄) redko duševno nerazvita, slaboumna ženska ♪

   551 576 601 626 651 676 701 726 751 776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA