Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Era (326-350)
- nèrazdélnost -i ž (ȅ-ẹ̄) knjiž. nerazdeljivost: nerazdelnost zemljišča ♪
- nèrazdrobljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nezdrobljiv: zdelo se je, da je skala nerazdrobljiva / ekspr. ljudstvo je ječalo v nerazdrobljivih okovih ♪
- nèrazdrúžen -žna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) ekspr. ki se ne da razdružiti, ločiti: nerazdružna zveza / nerazdružna prijatelja zelo velika, dobra nèrazdrúžno prisl.: nacionalna in idejna enotnost sta nerazdružno povezani ♪
- nèrazdružljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ekspr. ki se ne da razdružiti, ločiti: povezati v nerazdružljivo celoto / postala sta nerazdružljiva prijatelja zelo velika, dobra nèrazdružljívo prisl.: biti nerazdružljivo povezan s čim ♪
- nèrazdružljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nerazdružljivega: zagovarjati nerazdružljivost zakonske zveze / ekspr. nerazdružljivost prijateljev ♪
- nèrazdrúžnost -i ž (ȅ-ú) ekspr. lastnost, značilnost nerazdružnega: nerazdružnost zveze / njuna nerazdružnost jih je vznemirjala ♪
- nèrazdvójen -jna -o prid. (ȅ-ọ̄) publ. neločljiv, nerazdružen: nerazdvojna zveza nèrazdvójno prisl.: nerazdvojno povezan s čim ♪
- nèrazgíban -a -o prid. (ȅ-í) ki ni razgiban: duševno, politično nerazgibani ljudje / nerazgibano kulturno življenje / odrsko dogajanje je bilo nerazgibano / ekspr. v družbi je bil precej nerazgiban nesproščen / knjiž. pokrajina je enolična in nerazgibana ni gričevnata, ni hribovita ♪
- nèrazgíbanost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nerazgibanega človeka: zaradi duševne nerazgibanosti ljudi se ideja ni uresničila; politična nerazgibanost družbe / nerazgibanost dramskega dejanja ♪
- nèrazglédan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni razgledan, ni poučen: vplivati na neizkušene, nerazgledane ljudi; politično nerazgledana množica; v literaturi je nerazgledan ♪
- nèrazglédanost -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost nerazgledanega človeka: nerazgledanost ga je pri delu zelo ovirala; politična nerazgledanost; nerazgledanost v glasbi, umetnosti ♪
- nèrazgonéten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) zastar. skrivnosten, nenavaden: njegovo nerazgonetno življenje / nerazgonetne uganke nerešljive, nerazrešljive ♪
- nèraziskán -a -o prid. (ȅ-á) ki ni raziskan: neraziskane podzemeljske jame; to področje je še neraziskano / neraziskana vprašanja / neraziskane skrivnosti nepojasnjene ♪
- nèrazjásnjen -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni razjasnjen, ni pojasnjen: nerazjasnjena teorija / ostalo je še nekaj nerazjasnjenih vprašanj / redko nerazjasnjeni pojmi nedoločeni, neopredeljeni ♪
- nèrazjásnjenost -i ž (ȅ-ȃ) lastnost, značilnost nerazjasnjenega: nerazjasnjenost vprašanja je privedla do nesporazuma / redko nerazjasnjenost pojmov nedoločenost, neopredeljenost ♪
- nèrazjasnjív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž., redko nepojasnljiv: nerazjasnjivi dogodki ♪
- nèrazjasnljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nepojasnljiv: nerazjasnljiv dogodek ♪
- nèrazkrít -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni razkrit, ni znan: krivci so ostali nerazkriti; nerazkrita laž / nerazkrita skrivnost ♪
- nèrazkrojèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni razkrojen: nerazkrojene snovi ♪
- nèrazkrojljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da razkrojiti: prepovedati uporabo nerazkrojljivih detergentov / knjiž. po analizi velike umetnine ostane pogosto še kak nerazkrojljiv element ki se ne da razčleniti ♪
- nèrazlóčen -čna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni razločen, ni jasen: govori z nerazločnim glasom; zaslišal je nerazločen šum; mrmral je nerazločne besede / nerazločna izgovarjava; nerazločna pisava / nerazločne slutnje ● zastar. nerazločna snov nedeljiva, neločljiva nèrazlóčno prisl.: nerazločno govoriti, pisati; nerazločno videti; sam.: zašepetal je nekaj nerazločnega ♪
- nèrazločljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. knjiž. neločljiv, nerazdružen: to dvoje je nerazločljivo / ekspr. nerazločljiva prijatelja 2. star. nerazločen, nejasen: nerazločljivo šepetanje ♪
- nèrazlóčnost -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nerazločnega: nerazločnost govorjenja ♪
- nèrazložèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni razložen, ni pojasnjen: nerazložena teorija; nerazloženo stališče / nerazloženo besedilo ♪
- nèrazložljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da razložiti, pojasniti: čuden, nerazložljiv pojav; nerazložljiv umor; storiti kaj iz nerazložljivih vzrokov; nerazložljive skrivnosti / njena žalost je bila nerazložljiva ♪
201 226 251 276 301 326 351 376 401 426