Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ep (94-118)



  1.      antepéndij  -a m (ẹ́) um. poslikana ali izrezljana plošča na sprednji strani oltarne mize: baročni antependij // rel. prt na sprednji strani oltarne mize
  2.      ántidepresív  -a m (-) farm. zdravilo proti depresiji
  3.      ántikoncepcionálen  -lna -o prid. (-) med. ki deluje proti spočetju; kontracepcijski: antikoncepcionalno sredstvo
  4.      antisépsa  -e ž (ẹ̑) med. uničevanje kužnih klic z antiseptičnimi sredstvi: nezadostna antisepsa
  5.      antiséptičen  -čna -o prid. (ẹ́) med. ki uničuje kužne klice: antiseptična sredstva / antiseptično učinkovanje
  6.      antiséptik  tudi antiséptikum -a m, mn. antiséptika s in antiséptiki m (ẹ́) med. antiseptično sredstvo: uporabili so najmočnejši antiseptik
  7.      antiséptika  -e ž (ẹ́) med. uničevanje kužnih klic z antiseptičnimi sredstvi
  8.      apercépcija  -e ž (ẹ́) filoz. zavestno dojemanje, spoznavanje: sposobnost za apercepcijo
  9.      apercepcíjski  -a -o () pridevnik od apercepcija: apercepcijski testi; apercepcijske sposobnosti človeka
  10.      aperceptíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na apercepcijo: aperceptivno spoznanje
  11.      arhiepískop  -a m () v vzhodni cerkvi predstojnik cerkvene pokrajine, ki obsega več škofij
  12.      asépsa  -e ž (ẹ̑) med. zdravljenje, ki izključuje vsako možnost sepse: pri operaciji je potrebna najstrožja asepsa // aseptično stanje, brezkužnost
  13.      aséptičen  -čna -o prid. (ẹ́) med. ki je brez kužnih klic, brezkužen: aseptični instrumenti / aseptična operacija operacija na neokuženem organu v brezkužnem okolju / aseptični oddelek v bolnici oddelek za bolnike z obolenji, ki jih niso povzročile kužne klice
  14.      aséptika  -e ž (ẹ́) med. 1. žarg. aseptični oddelek v bolnici: ležal je na aseptiki 2. zdravljenje, ki izključuje vsako možnost sepse: takrat še niso poznali aseptike / tečaj o sterilizaciji in aseptiki
  15.      ávtoklepár  in ávto klepár -ja m (-á) kdor poklicno opravlja kleparska dela pri avtomobilih: kvalificiran avtoklepar
  16.      belorép  in belorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ẹ́) ki ima bel rep: belorepa žival
  17.      belorépec  -pca m (ẹ̑) 1. zool. planinskemu orlu podobna ptica ujeda, Haliaeetus albicilla: pod nebom kroži mogočen belorepec 2. nar. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu; kupčar: gnezda ščinkavcev in belorepcev
  18.      belorépka  -e ž (ẹ̑) zool. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu; kupčar
  19.      bíceps  -a m () anat. mišica, ki ima na enem koncu dva kraka, dvoglava mišica: napet biceps nadlakta
  20.      božjepóten  -tna -o prid. (ọ̑) romarski: božjepotna cerkev / pred cerkvijo prodajajo božjepotne spominčke
  21.      božjepótnik  -a m (ọ̑) romar: božjepotniki so prišli od daleč; procesije božjepotnikov
  22.      božjepráven  -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na božje pravo: božjepravna norma
  23.      brezrép  in brezrèp -épa -o prid. (ẹ̑; ẹ́) ki je brez repa: brezrepa mačka ♦ aer. brezrepo letalo; zool. brezrepe dvoživke
  24.      brezrépec  -pca m (ẹ̑) aer. letalo brez repa: manjši motor brezrepca
  25.      cép  -a m, mn. tudi cepóvi, tož. mn. tudi cepé, im. dv. tudi cepá (ẹ̑) 1. del cepca, s katerim se udarja: privezati nov cep; les za cepe / redko ves dan je vihtel cep cepec 2. redko enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič: cep se je prijel; narezati češnjevih cepov // cepljenka, cepljenec: zajec dela škodo na cepih 3. zastar. debela palica, gorjača: z železom okovani cepi 4. ed., star. precep: ujeti gada v cepstar. v dva cepa govoriti dvoumno; star. majati se v dva cepa na levo in desno; star. znal je žvižgati v dva cepa dvoglasno

   1 19 44 69 94 119 144 169 194 219  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA