Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ep (794-818)
- nèpovrátnost -i ž (ȅ-ā) nepovrnljivost: minljivost in nepovratnost časa / knjiž. izgubiti se v nepovratnost ♪
- nèpovŕnjen -a -o prid. (ȅ-ŕ) ki ni povrnjen: nepovrnjeni stroški / nepovrnjene žaljivke ♪
- nèpovrnljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da povrniti: nepovrnljiva izguba, škoda // ki se ne more vrniti: nepovrnljivi mladostni časi / nepovrnljiv razvoj nèpovrnljívo prisl.: nepovrnljivo miniti ♪
- nèpovrnljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nepovrnljivega: nepovrnljivost časa / sekunde so se leno odmikale v nepovrnljivost ♪
- nèpozáben -bna -o prid. (ȅ-á) nav. ekspr. ki se ne da pozabiti: nepozaben dogodek, kraj, vtis; dolgo je žaloval za svojo nepozabno materjo nèpozábno prisl.: doživetje se mi je nepozabno vtisnilo v spomin; to so bili nepozabno lepi dnevi zelo lepi ♪
- nèpozábljen -a -o prid. (ȅ-á) ki ni pozabljen: žalovati za nepozabljenim človekom / nepozabljena mladost ♪
- nèpozabljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) zastar. nepozaben: nepozabljiv dogodek; oče je nepozabljiv ♪
- nèpoznàn in nèpoznán -ána -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-á; ȅ-á) 1. ki ni poznan: dozdaj nepoznani problemi; nepoznana groza; nova, še nepoznana ljubezen / nepoznano življenje / roman nepoznanega pisatelja nepomembnega 2. star. neznan: hodil je po nepoznanih krajih; poznani in nepoznani ljudje; to nam je nepoznano; sam.: srečanje z nepoznanimi ♪
- nèpoznánje -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od poznanja: nepoznanje resničnih vzrokov ga je privedlo do napačne presoje; nepoznanje zakonov in odredb / tako mnenje je izviralo iz nepoznanja razmer ♪
- nèpoznaválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȅ-ȃ) kdor ni poznavalec: nepoznavalci glasbe, umetnosti, zgodovine / na nepoznavalce razmer je njegova izjava naredila neprijeten vtis ♪
- nèpoznávanje -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od poznavanja: nepoznavanje položaja in razmer; nepoznavanje stvari, sveta, življenja; nepoznavanje zakonov ne opravičuje njegovega dejanja ♪
- nèpozóren -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki mu manjka pozornosti: biti nepozoren do staršev // nepazljiv: nepozorni gledalci so to podrobnost prezrli / knjiž. nepozorno poslovanje malomarno ♪
- nèpozórnost -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nepozornega človeka: njegova nepozornost do matere // nepazljivost: nepozornost poslušalcev je predavatelju jemala pogum ♪
- nèpozván -a -o prid. (ȅ-á) zastar. nepovabljen, nezaželen: prišlo je tudi nekaj nepozvanih gostov; pridružil se jim je nepozvan ♪
- nèpožét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni požet: nepožeto žito / stopal je počasi med nepožetimi njivami ♪
- nèpráktičen -čna -o prid. (ȅ-á) ki ni praktičen: biti nepraktičen / ta način je precej nepraktičen neprimeren ♪
- nèpráktičnost -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nepraktičnega človeka: to dokazuje njegovo nepraktičnost / nepraktičnost notranje razporeditve ♪
- nèprálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) nasproten, drugačen od pralnega: pralno in nepralno blago ♪
- nèpràv prisl. (ȅ-ȁ) knjiž. izraža, da dejanje ali stanje ni v skladu z določenim pravilom, normo; narobe, napačno: neprav presoditi, ravnati / ekspr.: ni ji neprav, da jo obiskuje; nima tako zelo neprav ∙ elipt., knjiž. šteli so ga — prav ali neprav - za nasprotnika naj je bilo prav ali ne; sam., v zvezi s prav: vsak ima svoj prav in neprav; ni mu mar za prav ali neprav ♪
- nèprávdanski -a -o prid. (ȅ-ȃ) star. nenavaden, čuden: to je nepravdanski človek / velika, nepravdanska senca / nepravdansko vedenje neprimerno ♪
- nèprávden -dna -o prid. (ȅ-ȃ) jur. ki se ne rešuje s pravdo: nepravdna zadeva / nepravdni postopek ♪
- nèpráven -vna -o prid. (ȅ-ā) ki ni praven: nepravni spisi; nepravne vede o kriminaliteti ♪
- nèprávi -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni pravi: dal mu je neprave podatke; navedel je nepravi vzrok za svojo odsotnost / ekspr. kdor spremlja človeka samo v sreči, je nepravi prijatelj / s svojo prošnjo je prišel ob nepravem času; lotiti se česa z nepravimi pripomočki, z neprave strani / šli so po nepravi poti; pismo je prišlo v neprave roke / ogrlica iz nepravih biserov / piti nepravo kavo pijačo iz kavnega nadomestka; neprava svila umetna svila ● ekspr. obrnil si se na nepravi naslov v tej zadevi ti ne bom pomagal, ustregel ◊ anat. neprava rebra trije pari reber, ki se stikajo s sedmim
parom reber; geom. neprava premica, ravnina, točka neskončno oddaljena premica, ravnina, točka; lingv. nepravi predlogi samostalniki in prislovi v predložni funkciji; mat. nepravi ulomek ulomek, pri katerem je števec večji od imenovalca; sam.: ločiti pravo od nepravega ♪
- nèpravíca -e ž (ȅ-í) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od pravice: to je vprašanje pravice in nepravice ♪
- nèpravíčen -čna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni pravičen: nepravična ocena / nepravični ljudje ♪
669 694 719 744 769 794 819 844 869 894