Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ep (4.051-4.075)



  1.      hárita  -e ž () v grški mitologiji vsaka od treh boginj lepote, ljubkosti in miline
  2.      harlekín  -a m () šaljiva gledališka oseba v obleki iz raznobarvnih krp: smeh harlekina / najlepša pustna maska je bil harlekin // slabš. človek brez dostojanstva: politični harlekin ◊ gled. kratka nagubana zavesa, s katero se zvišuje ali znižuje odrska odprtina
  3.      harmonírati  -am nedov. () knjiž. skladati se, ujemati se: njuni nazori harmonirajo; barve lepo harmonirajo; figura harmonira z ozadjem
  4.      hárški  -a -o prid. () navadno v zvezi harški kanarček ali harški vrvivec kanarček, za katerega je značilno zelo lepo petje
  5.      hávba  -e ž () 1. pog. priprava, podobna večjemu pokrivalu z vgrajenim električnim aparatom za sušenje las; sušilna kapa: sedeti pod havbo / frizerska havba 2. žarg. sprednji zgornji del avtomobilske karoserije, ki pokriva motor ali prtljažni prostor, pokrov: izstopil je in dvignil havbo 3. nar. avba: havba se ji lepo prilega
  6.      hazárd  -a m () igra za denar, navadno s kartami ali kockami, katere izid je odvisen od naključja, igra na srečo: igrati, prepovedati hazard; drzen hazard; pren., ekspr. napad je bil vojaški in politični hazard
  7.      hécati  -am nedov. (ẹ̑) nižje pog. za šalo prikazovati kaj neresničnega kot resnično: nikar me ne hecaj / dekle ga samo heca nima z njim resnih namenov hécati se delati, pripovedovati šale; šaliti se: to smo se hecali / saj se ne tepeva, samo hecava se
  8.      heksámeter  -tra m (á) lit. šesterostopni daktilski verz s trohejem v zadnji stopici, šestomer: ep v heksametrih
  9.      hélsinški  -a -o prid. (ẹ̑) zgod., v zvezah: helsinška konferenca konferenca o evropski varnosti in sodelovanju leta 1975 v Helsinkih; helsinška listina sklepni dokument helsinške konference o soglasju med večino evropskih držav, Združenimi državami Amerike in Kanado o varnosti in sodelovanju v Evropi
  10.      hematít  -a m () min. 1. jekleno siva ali rdeča rudnina železov oksid: bogata nahajališča hematita; pridobivati železo iz hematita 2. neprozoren poldrag kamen sivo črne barve: prstan s hematitom
  11.      hémbraj  -te medm. (ẹ̑) nar. izraža podkrepitev trditve: hembraj, kako se jim mudi
  12.      héncaj  -te medm. (ẹ̑) star. izraža podkrepitev trditve: hencaj, kako si osorna! hencajte, to ga je skrbelo!
  13.      hènt  medm. () star. izraža podkrepitev trditve; šment, šent: hent, kako ga je zdelalo! sam.: ni hent, da ne bi raslo!
  14.      héntaj  -te medm. (ẹ̑) star. izraža podkrepitev trditve: hentaj, ne bo slabo; hentajte no!
  15.      hermelín  -a m () podlasici podobna žival, ki ima pozimi belo dlako in črno liso na koncu repa: nastavljati hermelinom pasti // krzno te živali: kraljevski plašč iz hermelina
  16.      hermétičen  -čna -o prid. (ẹ́) ki je tako zaprt, da ne prepušča plina ali tekočine, neprodušen: hermetična posoda / hermetična ročna ura; pren. zaprl se je v hermetičen molk ♦ lit. hermetična poezija poezija, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi hermétično prisl., navadno v zvezi z zapreti: hermetično zaprta steklenica; ekspr. vse mejne prehode so hermetično zaprli
  17.      hermétičnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost hermetičnega, neprodušnost: nova tesnila zagotavljajo popolno hermetičnost / hermetičnost moderne lirike
  18.      herójski  -a -o prid. (ọ̑) izredno pogumen, junaški: herojski borci za svobodo / dati zasluženo priznanje herojskim materam / herojski boj; herojska zmaga, žrtev; herojsko dejanje / herojska doba ◊ gled. herojski traged igralec, ki igra junaške tragične vloge; lit. herojski ep ep, ki govori o velikih in slavnih dejanjih; junaški ep herójsko prisl.: herojsko so padli za domovino
  19.      hetêra  -e ž () pri starih Grkih lahkoživa, navadno izobražena ženska: lepa in duhovita hetera / imeti hetero
  20.      heteronomíja  -e ž () knjiž. odvisnost, nesamostojnost, podrejenost: avtonomija in heteronomija v medčloveških odnosih; gospodarska, politična heteronomija ♦ filoz. heteronomija volje ravnanje ali hotenje, ki ne izhaja iz zavestnega prepričanja, ampak iz tujih pobud
  21.      híbav  -a -o prid. (í) redko pomanjkljiv, nepopoln: hibava prehrana / hibav otrok ki ima napako, motnjo
  22.      híbavost  -i ž (í) redko pomanjkljivost, nepopolnost: hibavost telesa
  23.      híben  -bna -o prid. () redko pomanjkljiv, nepopoln: hibno popravilo stroja
  24.      híbnost  -i ž () redko pomanjkljivost, nepopolnost: hibnost popravila
  25.      hidrogénsulfát  -a m (ẹ̑-) kem. kisla sol žveplove kisline

   3.926 3.951 3.976 4.001 4.026 4.051 4.076 4.101 4.126 4.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA