Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ep (2.719-2.743)
- brég -a m, mn. bregóvi stil. brégi; mest. mn. stil. bregéh (ẹ̑) 1. pas zemlje ob vodi: voda izpodjeda, odnaša breg; reka je prestopila bregove; priveslati do brega; odriniti od brega; plavati proti bregu; reka stopi, udari čez bregove; valovi butajo, pljuskajo ob breg; nizek, peščen, skalnat breg; breg jezera, reke / desni breg reke gledano v smeri toka / morski breg / stopiti na breg na kopno, na suho; pren. Ti se ne boš mogla nikoli odtrgati od svojega sveta in je zato bolje, da pretrgaš vse zveze z menoj, ki stojim odločno na nasprotnem bregu (M. Mihelič) 2. nagnjen svet, strmina: hiše so pomaknjene v breg; stekel je po bregu v dolino; hud, položen, strm breg / pesn. breg in dol; v breg hoditi, voziti navkreber; postavil si je hišo na bregu na hribu; hiša v bregu na pobočju ● nar. izpod brega gledati jezno, grdo; pog. ima nekaj za bregom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj
pripravlja, namerava storiti; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega ♪
- brènk brénka m (ȅ ẹ́) glas strune ob trzljaju s prstom: zaslišal je brenk kitare; brenk in pisk / ob brenku zvonca je prišla odpirat // redko glas ob zadevanju kovinskih predmetov: razlegajo se brenki mečev ob oklepe ♪
- brez predl., z rodilnikom 1. za izražanje odsotnosti, manjkanja koga ali česa: biti brez dela; umrl je brez oporoke; brez potrebe se razburjaš; izginiti brez sledu; otrok je brez staršev; posestvo brez dolga; meso brez kosti; letalo brez pilota; človek brez vesti / sam brez kake priče, brez vsake priče; nar. brez nobenega vzroka brez kakršnegakoli vzroka; evfem. pot ni brez nevarnosti je nevarna; evfem. trudi se, ne brez uspeha z uspehom; publ. naskakovali so brez ozira na žrtve neglede na žrtve; elipt.: mož ima denar, o, ni brez; pog. čaj brez sam čaj ∙ ekspr. zdaj je brez dvoma prepozno prav gotovo; prišli so vsi brez izjeme prav vsi; pog. plačal je brez nadaljnjega ni se obotavljal plačati; ekspr. brez števila ljudi zelo mnogo; pog. ta denar ti brez vsega posodim rad; ne da bi se obotavljal; ekspr. o tem se povsod šušlja, čisto brez nič
ne bo nekaj je najbrž res; preg. brez dela ni jela ♦ ptt vzorec brez vrednosti 2. z glagolskim samostalnikom za izražanje dejstva, da se dejanje ni zgodilo: iti v kino brez dovoljenja; ubogati brez odlašanja; oditi brez pozdrava; prebiti noč brez spanja / neprav. vstopiš, brez da bi potrkal ne da bi potrkal 3. za izražanje pogoja, ki preprečuje nastop dejanja: brez knjig mu je dolgčas; brez njega bi ne mogla živeti 4. za izvzemanje: tudi brez tebe nas bo dovolj; imeli so deset jedi brez sadja in slaščic; polk je imel velike izgube, čez sto brez ranjencev in bolnikov ne vštevši ranjence in bolnike 5. star., zlasti s števnikom za izražanje dejstva, da manjka del do polnosti: mož jih ima že devetdeset brez dveh ♪
- brezbóštvo -a s (ọ̑) tajenje, nepriznavanje boga: nastopil je proti brezboštvu ♪
- brezbréžje -a s (ẹ̑) knjiž. kar je brezbrežno, brezmejno: širiti se v brezbrežje; hrepenel je po sinjem brezbrežju vodovja / v tem brezbrežju časa se človeška narava ni bistveno spremenila ♪
- brezčásen -sna -o prid. (á) neodvisen od časa: brezčasna lepota, resnica; brezčasno obravnavanje konkretnega predmeta / brezčasno in hirajoče življenje; sam.: v romanu je nekaj neminljivega, občečloveškega, brezčasnega ♪
- brezdánji -a -e prid. (ā) knjiž. ki je brez dna, zelo globok: brezdanji prepad; brezdanja globina; okrog in okrog brezdanja voda // ekspr. ki zelo presega navadno mero: brezdanji obup; brezdanja bolečina, žalost; v očeh je žarelo brezdanje sovraštvo / pesn. brezdanja modrina, tema brezdánje prisl.: brezdanje mirni pogled ♪
- brezdánjost -i ž (ā) knjiž. značilnost brezdanjega: brezdanjost prepada / strmoglaviti v brezdanjost globino / brezdanjost časa / pesn. omamna brezdanjost življenja // pesn. neskončost, neizmernost: sence so se gubile v brezdanjost; strmeti v brezdanjost ♪
- brezdómen -mna -o prid. (ọ̄) ki je brez doma: brezdomni otroci; brezdomen potepuh / brezdomno življenje ♪
- brezdomovínski -a -o prid. (ȋ) ki je brez domovine: brezdomovinski potepuh / brezdomovinski svetovljan ♪
- brezdvómen -mna -o prid. (ọ̄) nedvomen: brezdvomna resnica brezdvómno prisl.: brezdvomno je od tod najlepši pogled na mesto ♪
- brezglàv in brezgláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) 1. ekspr. ki ravna brez presoje, premisleka: nepremišljen in brezglav človek; brezglava množica / brezglava politika; vse njihovo početje je bilo brezglavo in zaletavo // ki izraža veliko zmedenost, zbeganost: brezglava naglica / obšla ga je brezglava groza; vsi so kot brezglavi begali sem ter tja 2. redko ki je brez glave: brezglavo truplo brezglávo prisl.: brezglavo bežati; brezglavo se je zaljubil ♪
- brezglávec -vca m (ȃ) ekspr. brezglav, nepremišljen človek: tako ravna le brezglavec ◊ zool. brezglavci ribam podobne morske živalce z neizrazito glavo, Acrania ♪
- brezglávost -i ž (ā) ekspr. lastnost brezglavega, nepremišljenega človeka: njihova brezglavost jih je pogubila; v njegovih letih je to višek brezglavosti / brezglavost in nesposobnost politike // brezglavo, zmedeno stanje: povsod sta vladala nered in brezglavost ♪
- brezgréšnost -i ž (ẹ́) knjiž. stanje brezgrešnega človeka: prepričan je bil o svoji brezgrešnosti ♪
- breziménec -nca m (ẹ̑) knjiž. človek, čigar ime je neznano, nepomembno: brezimenci davnih dni, ki so iznašli jadro ♪
- brezkonkurénčen -čna -o prid. (ẹ̑) ki je brez konkurence: brezkonkurenčni uvoznik južnega sadja / ekspr. prepričajte se o brezkonkurenčnih cenah naših izdelkov ♪
- brezkŕven -vna -o prid. (ŕ r̄) 1. ki je brez krvi, brez zdrave naravne barve: brezkrvni obraz; brezkrvna dekličina roka; brezkrvne ustnice 2. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: tekst je nepomemben in brezkrven; dolgočasna brezkrvna poezija / bila je kot nezemeljsko, brezkrvno bitje ♪
- brezlík -a -o prid. (ȋ ȋ) knjiž. brezobličen: brezlika kepa / brezliko poslopje / brezosebna in brezlika povprečnost ♪
- brezméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki presega navadno mero: brezmerno kajenje // knjiž. neizmeren: brezmerno hrepenenje ♪
- brezobráznost -i ž (ā) 1. knjiž. neizrazitost, medlost: brezobraznost in brezosebnost epigonstva 2. zastar. nesramnost, surovost, brezobzirnost: njegova skrajna brezobraznost ♪
- brezobstréten -tna -o prid. (ẹ̑) fot. ki preprečuje odboj svetlobnih žarkov s hrbtne strani plošče, filma nazaj v emulzijo: brezobstretni material ♪
- brezobzíren -rna -o prid. (ȋ) ki je brez obzirov: brezobziren človek; postajal je vedno bolj brezobziren / brezobzirno ravnanje / brezobzirna kritika neprizanesljiva brezobzírno prisl.: brezobzirno odbiti prošnjo; brezobzirno odkrite besede ♪
- brezosébnost -i ž (ẹ̑) značilnost brezosebnega: brezosebnost pripovedovanja / brezosebnost pri znanstvenem raziskovanju / brezosebnost in neizrazitost; brezosebnost epigonstva ♪
- brézov -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na brezo: brezov les; brezova veja; brezovo lubje / brezov gaj / brezova metla, šiba ● ekspr. izgovor je brezov izmišljen, neverjeten; brezove oči s svetlejšimi pegami na temnejši šarenici; ekspr. namazati otroka z brezovim oljem natepsti z brezovo šibo; natepsti sploh ◊ bot. brezov goban užitna goba s temnimi luskami po kocenu, Leccinum scabrum; kozm. brezova voda tekočina iz brezovega lubja, listja za nego las ♪
2.594 2.619 2.644 2.669 2.694 2.719 2.744 2.769 2.794 2.819