Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ep (244-268)


  1.      depopulácija  -e ž (á) upadanje števila prebivalcev na določenem področju: v posameznih občinah je čutiti depopulacijo; industrializacija je pospešila depopulacijo hribovitih pokrajin; zaradi depopulacije je ostalo veliko zemlje neobdelane ♪
  2.      deportácija  -e ž (á) prisilna preselitev posameznika ali dela prebivalstva v drug, oddaljen kraj: izdaji so sledile množične deportacije; obsoditi na deportacijo; politična deportacija; deportacije v koncentracijska taborišča ♪
  3.      deportacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na deportacijo: deportacijski vagoni / deportacijsko taborišče ♪
  4.      deportíranec  -nca m (ȋ) kdor je deportiran: sestali so se bivši deportiranci; deportiranci so množično umirali; povratek deportirancev ♪
  5.      deportíranje  -a s (ȋ) glagolnik od deportirati: znašali so se nad prebivalstvom s požigi, ropanjem in deportiranjem ♪
  6.      deportíranka  -e ž (ȋ) ženska, ki je deportirana ♪
  7.      deportírati  -am dov. in nedov. (ȋ) prisilno preseliti koga v drug, oddaljen kraj, navadno kazensko: kaznjence so deportirali v kolonije; okupatorji so deportirali prebivalstvo v koncentracijska taborišča; zaradi sodelovanja v stavki so deportirali mnogo ljudi deportíran -a -o: med vojno je bil preganjan in deportiran ♪
  8.      depot  gl. depo ♪
  9.      depóten  -tna -o (ọ̑) pridevnik od depo: depotno potrdilo ♪
  10.      depozít  -a m (ȋ) 1. v banko vložena denarna sredstva; vloga: denarni, devizni depozit; število depozitov narašča 2. v hrambo dani vrednostni papirji ali dragocenosti, polog: depozit zlata; vrednost depozita / bančni depozit bančni depo; carinski depozit denar ali blago, ki ga vzame carinski organ v hrambo ◊ jur. sodni depozit denar, ki ga odda dolžnik na sodišču, kadar ga upnik noče sprejeti ♪
  11.      depozitár  -ja m (á) 1. kdor hrani deponirano blago: depozitar izda deponentu depotno potrdilo 2. redko deponent ♪
  12.      depozíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na depozit: depozitna služba; depozitna taksa / depozitna banka banka, ki zlasti sprejema hranilne vloge ♦ ekon. depozitni denar knjižni denar ♪
  13.      depravácija  -e ž (á) knjiž. izprijenost, pokvarjenost: etična in moralna depravacija alkoholika ♪
  14.      depreciácija  -e ž (á) fin. padec, znižanje vrednosti; razvrednotenje: depreciacija denarja ♪
  15.      depresíja  -e ž (ȋ) 1. med. bolezensko duševno stanje z zmanjšanim zanimanjem za zunanji svet: bolezni so sledile hude depresije; zapadel je v melanholijo in depresijo; biti v depresiji; duševna, nevrotična depresija 2. potrtost, pobitost: neuspeh pri izpitu je povzročil v njem depresijo; moralna depresija; roman pripoveduje o notranjih konfliktih in depresijah ljudi med vojno / življenjska depresija 3. geogr. del kopnega, ki leži nižje od morske gladine: terenska depresija; depresija ankaranske ravnice 4. ekon. doba v gospodarskem ciklusu, ki nastopi po krizi: splošna gospodarska depresija; depresije in recesije 5. meteor., navadno v zvezi barična depresija področje nizkega zračnega pritiska: barična depresija povzroča slabo vreme ♪
  16.      depresíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na depresijo: depresijsko področje / depresijske padavine / pri bolniku se kažejo depresijski znaki ♪
  17.      depresíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na depresija 1: preboleti depresivno krizo / depresivno razpoloženje ♪
  18.      deprésor  -ja m (ẹ̑) kem. kemikalija za zmanjšanje aktivnosti reagentov: močen depresor ♪
  19.      deprimíranost  -i ž (ȋ) potrtost, pobitost: duševna deprimiranost; vzdušje deprimiranosti ♪
  20.      deprimírati  -am dov. in nedov. (ȋ) duševno potreti, pobiti: drama je gledalce deprimirala; pisateljev pesimizem zelo deprimira deprimirajóč -a -e: deprimirajoči dogodki; deprimirajoča glasba deprimíran -a -o: zaradi zadnjih dogodkov so bili ljudje deprimirani ♪
  21.      deprofesionalizácija  -e ž (á) odstranitev, ukinitev profesionalizacije: začela se je deprofesionalizacija v političnih organizacijah; deprofesionalizacija družbenih funkcij ♪
  22.      deputácija  -e ž (á) skupina ljudi, izbranih in poslanih kam s posebno nalogo, odposlanstvo: deputacija je sporočila zahteve delavcev; poslati, sprejeti deputacijo; deputacija dijakov je v imenu razreda čestitala profesorju; član deputacije / poklonitvena deputacija ki izraža prostovoljno podreditev kaki oblasti ♪
  23.      deputát 1 -a m (ȃ) kdor je izbran in poslan kam s posebno nalogo, odposlanec: delavski deputat // v Sovjetski zvezi voljen delavski, kmečki ali vojaški zastopnik v sovjetu: sovjet deputatov Leningrada ♪
  24.      deputát 2 -a m (ȃ) nekdaj del zaslužka, ki ga dobi delavec v naravi, v blagu: dobivati deputat; deputat moke, premoga; zemlja je pripadala hiši kot deputat ♪
  25.      deputáten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na deputat2: deputatni premog; deputatna zemlja zemlja, ki jo dobi najemni delavec le v uporabo kot del zaslužka ♪

   119 144 169 194 219 244 269 294 319 344  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA