Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ep (2.119-2.143)



  1.      vrtorépka  -e ž (ẹ̑) nar. ptica pevka z dolgim črnim in ob straneh belim repom, s katerim potresava; bela pastirica: gnezdo vrtorepke
  2.      vsèpočéz  prisl. (-ẹ̑) knjiž. vsekrižem: podrto drevje je ležalo vsepočez ● ekspr. govoriti vsepočez nejasno, zmedeno; ekspr. streljati divjad vsepočez brez izbire, omejitve
  3.      vsèpovprék  prisl. (-ẹ̑) ekspr. brez izbire, omejitve: kritizirati vsepovprek; piti vsepovprek
  4.      vsèpovsód  prisl. (-ọ̑) ekspr. povsod: vsepovsod še leži sneg; take ljudi najdemo vsepovsod / vsepovsod ga lahko srečate na mnogih, različnih krajih; njegove slike visijo vsepovsod; prišli so od vsepovsod / nasprotja nastajajo vsepovsod na mnogih, različnih področjih; uspel je vsepovsod
  5.      vsèpovsódi  prisl. (-ọ̑) star. povsod: vsepovsodi so gomazele mravlje; vsepovsodi po svetu / nevarnost grozi od vsepovsodi
  6.      vsèpovsódnji  -a -e prid. (-ọ̑) knjiž. ki je, se nahaja povsod, vsepovsod: ta plin je vsepovsodnji; organizirati vsepovsodnje gibanje
  7.      vsèpoživljajóč  tudi vsèpoživljajòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) knjiž. ki vse poživlja: vsepoživljajoča sila
  8.      vsèpredíren  -rna -o prid. (-) knjiž. ki vse predre: vsepredirna ost / vseprediren vonj zelo močen, oster
  9.      vsèprék  prisl. (-ẹ̑) redko vsevprek: vseprek so ležali po tleh / vseprek govoriti
  10.      vsèprešinjajóč  tudi vsèprešinjajòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) knjiž. ki vse prešinja, prevzema: vseprešinjajoča moč žive besede; razburljivo, vseprešinjajoče duhovno doživetje // močen, oster: vseprešinjajoč veter; vseprešinjajoča svetloba
  11.      vsèpričujóč  tudi vsèpričujòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) knjiž. ki je, se nahaja povsod: vsepričujoč sovražnik; srečal ga je povsod, kot da je vsepričujoč; vsepričujoča voda / vsepričujoč vpliv radia in televizije povsod opazen
  12.      vsèpričujóčnost  -i ž (-ọ́) knjiž. dejstvo, da kdo je, se nahaja povsod: vsepričujočnost turistov / vsepričujočnost nezaupljivosti ♦ rel. božja vsepričujočnost
  13.      vsèprisôten  -tna -o prid. (-ó) knjiž. ki je, se nahaja povsod: vseprisotni vojaki / vseprisoten mir; vseprisotno življenje ∙ knjiž. vseprisotna policija ki vse nadzira
  14.      vsèprisôtnost  -i ž (-ó) knjiž. dejstvo, da kdo je, se nahaja povsod: vseprisotnost vojakov / vseprisotnost smrti
  15.      vsèprodíren  -rna -o prid. (-) knjiž. zelo prodoren: vseprodiren žarek / vseprodiren znanstvenik
  16.      vtépanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od vtepati: vtepanje podatkov v glavo otrokom
  17.      vtépati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. z udarjanjem spravljati v kaj: vtepati rumenjake v testo 2. ekspr. s strogim ravnanjem dosegati, da dobi kdo kako lastnost: vtepati ljudem pamet; vtepati pokorščino; poslušnost so mu vtepali s palico // navadno v zvezi vtepati v glavo z vztrajnim razlaganjem, ponavljanjem dosegati, da se kdo česa nauči, si zapomni: vtepati komu angleščino, slovnico v glavo; vtepati si znanje v glavo
  18.      vtepávati  -am nedov. () vtepati: vtepavati sladkor v beljak / vtepavati poslušnost s palico / vtepavati otrokom matematiko, znanje v glavo
  19.      vtêpsti  vtêpem dov., vtépel vtêpla (é) 1. z udarjanjem spraviti v kaj: vtepsti v sneg žlico sladkorja; s kuhalnico vtepsti v testo rozine 2. ekspr. s strogim ravnanjem doseči, da dobi kdo kako lastnost: vtepsti ljudem pamet; včasih so pridnost vtepli s palico // navadno v zvezi vtepsti v glavo z vztrajnim razlaganjem, ponavljanjem doseči, da se kdo česa nauči, si zapomni: vtepsti otrokom poštevanko v glavo ∙ pog. kar si vtepe v glavo, hoče tudi doseči za kar se trdno odloči vtepèn -êna -o: mleko z vtepenimi jajci
  20.      vteptáti  -ám [tudi tǝp] dov.) s teptanjem spraviti v kaj: vteptati beton v jarek
  21.      vzlepetáti  -ám tudi -éčem dov., ẹ́) zastar. zafrfotati: vzlepetati s perutnicami / izpred psa vzlepeta jerebica
  22.      vzrepénčiti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. razjeziti se, razburiti se: kadar hoče kdo narediti drugače, se takoj vzrepenči; vzrepenčiti se nad kom; vzrepenčiti se kot petelin / tega pa ne boste delali, se vzrepenči
  23.      vztrepèt  -éta m ( ẹ́) glagolnik od vztrepetati: vztrepet spreleti telo; vztrepet ustnic / vztrepeti srca / duševni vztrepet
  24.      vztrepetáti  -ám in -éčem dov., ẹ́) 1. stresti se od vznemirjenja ali mraza: ko ga je zagledala, je vztrepetala; vztrepetati od groze, v grozi; vztrepetati po vsem telesu / roke, ustnice so ji vztrepetale; ekspr. nobena mišica mu ni vztrepetala, ko so mu brali obsodbo / ekspr. zadeta ptica je vztrepetala in mrtva obležala 2. ekspr. na kratko, rahlo se premakniti iz določene lege v drugo in nazaj: listi vztrepetajo v vetru; plamen sveče vztrepeta / zrak vztrepeta od strela / strune žalostno vztrepetajo // rahlo, komaj zaznavno zamahniti s perutmi: ptica vztrepeta v zraku 3. ekspr. začutiti strah, skrb zaradi koga, česa: vztrepetati za hčer, za sinovo usodo / saj bo padel, vztrepeta mati / pred njim marsikdo vztrepeta 4. ekspr. v kratkih časovnih presledkih večkrat rahlo se spremeniti v višini ali jakosti, navadno zaradi vznemirjenosti: glas mu vztrepeta // navadno s prislovnim določilom pojaviti se kje, rahlo spreminjajoč se v jakosti, opaznosti: na licih mu vztrepeta nasmešek vztrepetàl -ála -o: vztrepetale ptice
  25.      vztrepetávanje  -a s () glagolnik od vztrepetavati: vztrepetavanje vek / vztrepetavanje topola v vetru

   1.994 2.019 2.044 2.069 2.094 2.119 2.144 2.169 2.194 2.219  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA