Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ep (2.094-2.118)


  1.      vèleposést  -i ž (ȅ-ẹ̑) v nekaterih deželah veleposestvo: lastnik veleposesti ♪
  2.      vèleposéstnik  -a m (ȅ-ẹ̑) v nekaterih deželah lastnik veleposestva: odvzeti zemljo veleposestnikom; bogati veleposestniki / zemljiški veleposestnik ♪
  3.      vèleposéstniški  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) nanašajoč se na veleposestnike: veleposestniška zemlja / v stari Avstriji veleposestniška kurija ♪
  4.      vèleposéstvo  -a s (ȅ-ẹ̑) v nekaterih deželah zelo veliko kmetijsko posestvo: delati na veleposestvu; razlastitev veleposestev ♪
  5.      vèleposlánica  -e ž (ȅ-á) ženska oblika od veleposlanik: sprejem veleposlanice pri predsedniku republike ♪
  6.      vèleposlánik  -a m (ȅ-á) najvišji diplomatski predstavnik kake države v tuji državi: imenovati koga za veleposlanika; jugoslovanski veleposlanik v Franciji ♪
  7.      vèleposláništvo  -a s (ȅ-á) najvišje diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi: odpreti veleposlaništvo; uslužbenec veleposlaništva / sprejem v veleposlaništvu // poslopje tega predstavništva: demonstranti so poškodovali ameriško veleposlaništvo ♪
  8.      velepotézen  -zna -o prid. (ẹ̑) velikopotezen: velepotezen načrt / velepotezen politik ♪
  9.      veleprodája  -e ž (ȃ) trg. prodaja na debelo: oddelek za veleprodajo / cene v veleprodaji // oddelek v delovni organizaciji, ki skrbi za tako prodajo: vodja veleprodaje ♪
  10.      vèleproizvajálec  -lca [u̯c in lc] m (ȅ-ȃ) proizvajalec velikih količin česa: veleproizvajalci avtomobilov ♪
  11.      vèleproizvódnja  -e ž (ȅ-ọ̑) proizvodnja velikih količin česa: moderna kmetijska veleproizvodnja; veleproizvodnja aluminija ♪
  12.      velikolép  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) zastar. zelo lep: velikolepa slika ♪
  13.      velikolépen  -pna -o prid. (ẹ̑) zastar. zelo lep: velikolepna preproga ♪
  14.      velikolépje  -a s (ẹ̑) zastar. (izredna) lepota, sijaj: dvorsko velikolepje / prirediti slavje v vsem velikolepju ♪
  15.      véper  -pra m (ẹ́) knjiž. divji merjasec: veper in svinja / imeti v grbu vepra // divji prašič: v gozdovih je dosti veprov / divji veper ♪
  16.      vklépati  -am nedov. (ẹ̑) 1. dajati komu na roke, noge lisice, verigo za onemogočenje svobodnega gibanja: jetnike so vklepali / vklepati v lisice // tesno obdajati in s tem onemogočati neovirano premikanje: led vklepa ladjo / množica ga je vklepala z vseh strani 2. ekspr. delati, povzročati, da kdo ne more delati, ravnati tako, kot bi hotel, mogel; utesnjevati: ozke razmere ga vklepajo / tekoči trak delavce vklepa / vklepa ga pomanjkanje, strah 3. ekspr., v zvezi z v delati, povzročati, da je kdo čemu podrejen: vklepati ljudi v organizacije / vklepati svoje ravnanje v družbene norme // spravljati v neprijetno stanje, kot ga določa samostalnik: vklepati koga v odvisnost, pokorščino // glede na raznovrstnost, pestrost preveč togo izražati: pisatelji so vklepali čustva v stroge forme; vklepati misli v pripovedne klišeje vklepajóč -a -e: rešiti se vklepajočih spon ♪
  17.      vladohlépen  -pna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki hlepi po vladanju: vladohlepen človek ♪
  18.      vladohlépnost  -i ž (ẹ́) knjiž. lastnost človeka, ki hlepi po vladanju: očitati komu vladohlepnost ♪
  19.      vlepíti  in vlépiti -im, tudi vlépiti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) z lepljenjem pritrditi v kaj: vlepiti fotografije v album ♪
  20.      vlépljati  -am nedov. (ẹ́) z lepljenjem pritrjevati v kaj: vlepljati slike v zvezek ♪
  21.      vnánjepolítičen  -čna -o prid. (ȃ-í) knjiž. zunanjepolitičen: vnanjepolitične razmere ♪
  22.      vodoprepústen  -tna -o prid. (ú) geol. ki prepušča vodo: vodoprepustna plast ♪
  23.      vrìtmepíši  tudi vrìtmepíš medm. (ȉ-í) vulg. izraža veliko omalovaževanje, brezbrižnost: vritmepiši, delajte kar hočete; sam.: vsaj vritmepiši bi lahko rekel, ko je šel mimo moral bi reči kaj, pozdraviti; ves dan hodi okoli za vritmepiši zastonj ♪
  24.      vrtorépec  -pca m (ẹ̑) knjiž., ekspr. dobrikav človek, prilizovalec: vrtorepec ga je le pregovoril ♪
  25.      vrtorépiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. 1. vrteč rep hoditi, letati: v kletki je vrtorepila sraka // iti sploh: saj sam ne veš, kam vrtorepiš 2. vrteč rep zaradi izražanja naklonjenosti hoditi, tekati: pes vrtorepi okrog gospodarja // ekspr. dobrikati se, prilizovati se: vrtorepil je, da sem bil v zadregi; toliko časa se je vrtorepil okoli njega, da mu je odpustil // ekspr. izmikati se, izvijati se: kaj vrtorepiš, povej naravnost ♪

   1.969 1.994 2.019 2.044 2.069 2.094 2.119 2.144 2.169 2.194  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA