Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ep (2.026-2.050)
- teptálnik -a [tudi tǝp] m (ȃ) teptalni stroj: teptati smučišče s teptalnikom ♪
- teptánje -a [tudi tǝp] s (ȃ) glagolnik od teptati: teptanje snega / škoda zaradi teptanja trave / teptanje pravic ♪
- teptáti -ám [tudi tǝp] nedov. (á ȃ) 1. s hojo, udarci nog a) delati kaj trdo, sprijeto: teptati ilovico, sneg / teptati s smučmi b) delati, urejati: teptati pot, smučišče c) tlačiti, stiskati: teptati repo, zelje / teptati grozdje v kadi / teptati proso meti 2. s hojo, udarci nog a) pritiskati k tlom, navzdol in pri tem poškodovati ali uničiti: teptati rože, travo; konji so teptali žito b) povzročati komu (hude) telesne poškodbe, smrt: konji so teptali ranjene vojake / ekspr. vojaki na konjih so teptali pešce v tla 3. ekspr. delati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem
položaju: nikoli nas ne bodo več teptali tujci / teptati domovino 4. ekspr. povzročati, da kaj za koga nima več prejšnje vrednosti, veljave: teptati srečo, ljubezen koga / teptati človeško dostojanstvo // kršiti, prelamljati: teptati obljube, zakone ● evfem. ne bo več dolgo trave teptal ne bo več dolgo živel; ekspr. od jeze teptati z nogami z nogami tolči, udarjati ob tla teptajóč -a -e: padle vojake teptajoči konji teptán -a -o: teptane pravice; smučišča so redno teptana ♪
- tolstorép in tolstorèp -épa -o [u̯s] prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) agr., v zvezi tolstorepa ovca ovca z veliko tolšče v repu, ki se goji zaradi mesa in volne: gojiti tolstorepe ovce ♪
- tolstorépka -e [u̯s] ž (ẹ̑) agr. tolstorepa ovca: gojiti tolstorepke ♪
- trèp trêpa m (ȅ é) nar. neumen, nespameten človek: ta je pravi trep ♪
- trepák -a m (á) hiter ruski ljudski ples v dvodobnem taktu: plesati trepak; trepak in hopak ♪
- trepálka -e ž (ȃ) nav. mn., knjiž. trepalnica: barvala si je obrvi in trepalke ♪
- trepálnica -e ž (ȃ) dlaka na robu veke: trepalnice izpadajo; trepalnica mu je padla v oko // mn. celota teh dlak na robu veke: barvati si trepalnice; povesiti trepalnice; dolge, goste trepalnice / umetne trepalnice; ščetka za trepalnice / od solz pordele trepalnice veke ♪
- trepálničen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na trepalnico: trepalnična dolžina / trepalnični rob ♪
- trepálnik -a [tudi u̯n] m (ȃ) nar. zahodno perača, pralec: udarjati s trepalnikom po rjuhah ♪
- trepanácija -e ž (á) glagolnik od trepanirati: sledovi trepanacij na lobanjah ♪
- trépang -a m (ẹ̑) gastr. kitajska jed iz mišične plasti užitnih brizgačev: jesti trepang ♪
- trepanírati -am dov. in nedov. (ȋ) med., navadno v zvezi z lobanja, zob odpreti: trepanirati lobanjo, zob / žarg. trepanirati bolnika ♪
- trépati -am nedov. (ẹ̑) (hitro) zapirati in odpirati oči: gledal je, ne da bi trepal / trepati z očmi / trepati s trepalnicami / veke so ji trepale od utrujenosti ♪
- trepáti -ám in trépljem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. (narahlo) udarjati: z vajetmi je trepal konja / trepati preprogo z udarjanjem, stresanjem odstranjevati prah iz nje 2. star. trepljati: trepati koga po rami ♪
- trepèt -éta m (ȅ ẹ́) glagolnik od trepetati: umiriti trepet rok; trepet ustnic od zadrževanega joka / trepet svetlobe na steni ● ekspr. profesor matematike je bil strah in trepet dijakov je vzbujal v dijakih velik strah; ekspr. s strahom in trepetom čakati kaj z velikim strahom ♪
- trepetánje -a s (ȃ) glagolnik od trepetati: trepetanje bolnikovih rok / trepetanje listov v vetru; trepetanje plamenov, snežink; trepetanje soparnega zraka / trepetanje zvokov pod oboki ♪
- trepetáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. tresti se od vznemirjenja ali mraza: otrok se je stiskal k materi in trepetal; trepetati po vsem telesu; trepetati v grozi / roke so ji trepetale; ustnice so ji trepetale od zadrževanega joka / ekspr. letalo s prižganimi motorji je trepetalo se je treslo; ranjena ptica je trepetala // ekspr. migljati, migetati: listje trepeta v vetru; plamen sveče trepeta // ekspr., s prislovnim določilom migljajoč, migetajoč biti, nahajati se kje: nad reko trepeta meglica; v očeh so mu trepetale solze; na nebu trepetajo zvezde; na steni je trepetal
sončni žarek / na ustnicah ji trepeta nasmeh je opazen, zaznaven 2. ekspr. čutiti strah, skrb zaradi česa: trepetal je, da bo vprašan; trepetal je, kaj bo, če ga najdejo // v zvezi z za biti v skrbeh za koga ali kaj: trepeta za moža; trepeta za sinovo usodo, za zdravje // v zvezi s pred čutiti strah pred kom ali čim: trepeta pred očetom, šefom; trepeta pred operacijo 3. ekspr. v kratkih časovnih presledkih se spreminjati v višini, jakosti; tresti se: glas mu je trepetal / pod oboki je trepetala pesem ● ekspr. zemlja je trepetala od groma zelo je grmelo; ekspr. kar trepeta po vinu zelo si ga želi trepetáje: trepetaje vstopiti trepetajóč -a -e: trepetajoč čakati napad; trepetajoče roke; trepetajoča svetloba ♪
- trepetàv -áva -o prid. (ȁ á) 1. ki trepeta, miglja: trepetav plamen; trepetavo listje / jezero je bilo svetlo in trepetavo rahlo, drobno vzvalovano / trepetavo ozračje na slikah // tresoč se: trepetave roke / trepetav glas / trepetava pisava z drobno nalomljenimi potezami 2. ekspr. boječ, bojazljiv: sramoval se je, da je tako trepetav ♪
- trepetávka -e ž (ȃ) nav. mn., zool. žuželke, navadno živobarvne, ki med letom zelo hitro utripajo s krili, Syrphidae: čmrljevke, kalnice in druge trepetavke; ličinke trepetavk ♪
- trepetávost -i ž (á) 1. lastnost, značilnost trepetavega: trepetavost topolovih listov 2. ekspr. boječnost, bojazljivost: sramoval se je svoje trepetavosti ♪
- trepêtec -tca m (é) knjiž. trema: premagati trepetec; loteval se ga je premierski trepetec ♪
- trepetlíka -e ž (í) drevo z dolgopecljatimi, skoraj okroglimi listi: jelše, topoli in trepetlike; trepetati, tresti se kot trepetlika ♪
- trepetlíkati -am nedov. (ȋ) ekspr. migljati, migetati: lističi trepetlikajo v vetru ♪
1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126