Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ep (2.019-2.043)


  1.      tépkovec  -vca m (ẹ́) mošt ali žganje iz tepk: piti tepkovec ♪
  2.      tepljáti  -ám nedov. (á ȃ) redko tapljati, trepljati: pomirjujoče tepljati konja po vratu ♪
  3.      tépsija  -e ž (ẹ̄) nar. prekmursko okrogel plitev pekač: peči meso, pito v tepsiji; bakrena, lončena tepsija ♪
  4.      têpsti  têpem nedov., tépel têpla (é) 1. dajati komu udarce: tepsti otroka, žival; tepsti po glavi; tepsti z roko, s šibo; tepsti koga kakor vola zelo močno in neusmiljeno / tepsti konja, da bi premaknil voz / ekspr. dež ga tepe po licih; torba ga tepe po petah ga udarja; redko ptica tepe s krili maha, udarja 2. ekspr. povzročati škodo, težave; prizadevati: tepejo jih slabe letine, napačne odločitve / usoda, življenje ga zelo tepe ∙ preg. kdor ne uboga, ga tepe nadloga zaradi neubogljivosti lahko doleti človeka marsikaj hudega têpsti se 1. dajati udarce drug drugemu: pred gostilno sta se tepla dva moška; otroci se večkrat prepirajo in tepejo / tepsti se s kom 2. ekspr. biti se, bojevati se: dve leti se je tepel na fronti; tepsti se s sovražno vojsko / tepsti se za pravico / tepsti se za izkoriščane, zapostavljene / dekle se je teplo z jokom // v zvezi z za zelo si prizadevati za uresničitev svoje želje ob enakem prizadevanju nasprotnikov: ljudje se kar tepejo za dobrega delavca, novi izdelek 3. ekspr. biti v velikem neskladju: te barve se tepejo; nova stavba se preveč tepe z okoljem / v njegovem ravnanju se tepejo kmečke in mestne navade / to se tepe z razumom ● ekspr. vetrovi se tepejo se v sunkih mešajo; redko tepsti se z revščino otepati se tepèn -êna -o: tepen otrok ∙ ekspr. tepeno moštvo premagano moštvo ♪
  5.      teptáč  -a [tudi tǝp] m (á) kdor kaj tepta: teptači utrjujejo smučišče / redko teptači človeškega dostojanstva teptalci ♪
  6.      teptálec  -lca [u̯c tudi lc tudi tǝp-u̯c tudi tǝp-lc] m (ȃ) kdor kaj tepta: teptalci smučišča / ekspr. teptalec pravice ♪
  7.      teptálen  -lna -o [tudi tǝp] prid. (ȃ) v zvezi teptalni stroj stroj za ravnanje in teptanje snega: urejati smučišče s teptalnim strojem; voznik teptalnega stroja ♪
  8.      teptálnik  -a [tudi tǝp] m (ȃ) teptalni stroj: teptati smučišče s teptalnikom ♪
  9.      teptánje  -a [tudi tǝp] s (ȃ) glagolnik od teptati: teptanje snega / škoda zaradi teptanja trave / teptanje pravic ♪
  10.      teptáti  -ám [tudi tǝp] nedov. (á ȃ) 1. s hojo, udarci nog a) delati kaj trdo, sprijeto: teptati ilovico, sneg / teptati s smučmi b) delati, urejati: teptati pot, smučišče c) tlačiti, stiskati: teptati repo, zelje / teptati grozdje v kadi / teptati proso meti 2. s hojo, udarci nog a) pritiskati k tlom, navzdol in pri tem poškodovati ali uničiti: teptati rože, travo; konji so teptali žito b) povzročati komu (hude) telesne poškodbe, smrt: konji so teptali ranjene vojake / ekspr. vojaki na konjih so teptali pešce v tla 3. ekspr. delati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju: nikoli nas ne bodo več teptali tujci / teptati domovino 4. ekspr. povzročati, da kaj za koga nima več prejšnje vrednosti, veljave: teptati srečo, ljubezen koga / teptati človeško dostojanstvo // kršiti, prelamljati: teptati obljube, zakone ● evfem. ne bo več dolgo trave teptal ne bo več dolgo živel; ekspr. od jeze teptati z nogami z nogami tolči, udarjati ob tla teptajóč -a -e: padle vojake teptajoči konji teptán -a -o: teptane pravice; smučišča so redno teptana ♪
  11.      tolstorép  in tolstorèp -épa -o [u̯s] prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) agr., v zvezi tolstorepa ovca ovca z veliko tolšče v repu, ki se goji zaradi mesa in volne: gojiti tolstorepe ovce ♪
  12.      tolstorépka  -e [u̯s] ž (ẹ̑) agr. tolstorepa ovca: gojiti tolstorepke ♪
  13.      trèp  trêpa m (ȅ é) nar. neumen, nespameten človek: ta je pravi trep ♪
  14.      trepák  -a m (á) hiter ruski ljudski ples v dvodobnem taktu: plesati trepak; trepak in hopak ♪
  15.      trepálka  -e ž (ȃ) nav. mn., knjiž. trepalnica: barvala si je obrvi in trepalke ♪
  16.      trepálnica  -e ž (ȃ) dlaka na robu veke: trepalnice izpadajo; trepalnica mu je padla v oko // mn. celota teh dlak na robu veke: barvati si trepalnice; povesiti trepalnice; dolge, goste trepalnice / umetne trepalnice; ščetka za trepalnice / od solz pordele trepalnice veke ♪
  17.      trepálničen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na trepalnico: trepalnična dolžina / trepalnični rob ♪
  18.      trepálnik  -a [tudi u̯n] m (ȃ) nar. zahodno perača, pralec: udarjati s trepalnikom po rjuhah ♪
  19.      trepanácija  -e ž (á) glagolnik od trepanirati: sledovi trepanacij na lobanjah ♪
  20.      trépang  -a m (ẹ̑) gastr. kitajska jed iz mišične plasti užitnih brizgačev: jesti trepang ♪
  21.      trepanírati  -am dov. in nedov. (ȋ) med., navadno v zvezi z lobanja, zob odpreti: trepanirati lobanjo, zob / žarg. trepanirati bolnika ♪
  22.      trépati  -am nedov. (ẹ̑) (hitro) zapirati in odpirati oči: gledal je, ne da bi trepal / trepati z očmi / trepati s trepalnicami / veke so ji trepale od utrujenosti ♪
  23.      trepáti  -ám in trépljem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. (narahlo) udarjati: z vajetmi je trepal konja / trepati preprogo z udarjanjem, stresanjem odstranjevati prah iz nje 2. star. trepljati: trepati koga po rami ♪
  24.      trepèt  -éta m (ȅ ẹ́) glagolnik od trepetati: umiriti trepet rok; trepet ustnic od zadrževanega joka / trepet svetlobe na steni ● ekspr. profesor matematike je bil strah in trepet dijakov je vzbujal v dijakih velik strah; ekspr. s strahom in trepetom čakati kaj z velikim strahom ♪
  25.      trepetánje  -a s (ȃ) glagolnik od trepetati: trepetanje bolnikovih rok / trepetanje listov v vetru; trepetanje plamenov, snežink; trepetanje soparnega zraka / trepetanje zvokov pod oboki ♪

   1.894 1.919 1.944 1.969 1.994 2.019 2.044 2.069 2.094 2.119  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA