Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ep (1.969-1.993)



  1.      šepetánje  -a s () glagolnik od šepetati: slišati je bilo nerazločno šepetanje / šepetanje trave v vetru
  2.      šepetáti  -ám tudi -éčem nedov., ẹ́) 1. govoriti, pripovedovati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke: najprej je govoril glasno, potem pa je začel šepetati; šepetati na uho, v uho; deklice so se smejale in si nekaj šepetale / ljudje so si marsikaj šepetali o njem / to se ne sme zgoditi, je šepetala; pren., ekspr. listje je šepetalo v vetru 2. gled. skrit pred občinstvom polglasno pripovedovati igralcu dele besedila: šepetati igralcu kak odlomek; dobro šepetati šepetáje: pogovarjala sta se šepetaje, da ju ne bi kdo slišal; šepetaje so mu razložili svoj načrt šepetajóč -a -e: spremil ga je do vrat, šepetajoč mu nekaj na uho; šepetajoč glas; šepetajoči valovi; šepetajoče ustnice; prisl.: šepetajoče je ponovila ta stavek šepetán -a -o: besede, šepetane v temi
  3.      šepetàv  -áva -o prid. ( á) šepetajoč: šepetav glas / šepetavo valovanje morja
  4.      šepétniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) šepniti: šepetniti na uho, v uho / pazi nase, mu je šepetnila
  5.      šepétoma  prisl. (ẹ̑) knjiž. šepetaje, šepetajoč: šepetoma govoriti
  6.      šéping  -a m (ẹ̑) strojn. stroj za obdelovanje kovine s kratkim, vodoravnim gibom
  7.      šépniti  -em, tudi šepníti in šépniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; ẹ́ ẹ̑) reči, povedati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke: sklonil se je k njemu in mu nekaj šepnil; šepniti na uho, v uho / so že tu, je šepnila
  8.      šepráka  -e ž (á) nar. belokranjsko vejevje, dračje: nabirati, sežigati šeprako
  9.      šklepèt  -éta m ( ẹ́) šklepetanje: zaslišal se je šklepet okenskih šip / šklepet pisalnih strojev
  10.      šklepetánje  -a s () glagolnik od šklepetati: šklepetanje oken ob potresu / slišati je bilo šklepetanje zob / šklepetanje pisalnega stroja
  11.      šklepetáti  -ám tudi -éčem nedov., ẹ́) dajati kratke, odsekane glasove ob udarjanju enega dela ob drugega a) zaradi slabega prileganja, slabe pritrjenosti: okna, vrata šklepetajo ob vsakem stresljaju; grmelo je, da so šipe šklepetale / po cesti so šklepetali vozovi so se šklepetaje premikali b) zaradi drgetanja: zobje jim šklepetajo od mraza, strahu / ekspr. šklepetati s čeljustmi c) ekspr. zaradi udarcev, delovanja sploh: za hribom je šklepetala strojnica šklepetáje: vrata so se šklepetaje odprla šklepetajóč -a -e: šklepetajoč z zobmi, mu je odpirala; šklepetajoča okna
  12.      šklepetàv  -áva -o prid. ( á) ekspr. ki (rad) šklepeta: šklepetava okna
  13.      šklepétniti  -em in šklepêtniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) ekspr. dati kratek, odsekan glas ob udarcu enega dela ob drugega a) zaradi slabega prileganja, slabe pritrjenosti: ob poku so vsa okna šklepetnila b) zaradi drgetanja: zobje so mu glasno šklepetnili c) zaradi udarca, delovanja sploh: šklepetnil je zapirač puške / pod nogami mu je šklepetnila pločevina
  14.      šklépniti  -em in šklêpniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) ekspr. dati kratek, odsekan glas pri udarcu ob zaprtju, premiku: kljuka, zaponka je šklepnila; brezoseb. v aparatu je šklepnilo
  15.      škrepetáti  -ám tudi -éčem nedov., ẹ́) redko šklepetati: zobje mu škrepetajo od mraza / zaloputnil je z vrati, da je ključavnica še nekaj časa škrepetala
  16.      šlèp  in šlép šlépa m ( ẹ́; ẹ̑) navt. plovilo brez lastnega pogona, ki se priveže, priklene k vlečni ladji, zlasti za prevažanje tovora: s premogom naložen šlep; vlačilec s šlepom
  17.      štépa  -e ž (ẹ́) nižje pog. (okrasni) šiv: poživiti obleko s štepami; ovratnik s štepo
  18.      štépati  -am nedov. (ẹ́) nižje pog. šivati s šivalnim strojem: enakomerno, hitro štepati; krojiti in štepati / čevljar štepa gornje usnje na podplat ga prišiva s šivalnim strojem // delati (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem: štepati obrobo na ovratniku; štepati s svilo
  19.      štêpih  -íha m (é í) nar. srednještajersko vodnjak (s talno vodo): zajeti vodo iz štepiha; korito pri štepihu
  20.      telepát  -a m () kdor se ukvarja s telepatijo
  21.      telepátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na telepatijo: telepatične sposobnosti / telepatičen pojav telepátično prisl.: telepatično se povezati
  22.      telepatíja  -e ž () neposredno izmenjavanje, prenos misli, hotenj iz zavesti v zavest: biti dovzeten za telepatijo; razlaga telepatije / ukvarjati se s telepatijo
  23.      telepátski  -a -o prid. () nanašajoč se na telepate ali telepatijo: telepatski prenos misli / telepatska sposobnost
  24.      téleposnétek  -tka m (ẹ̑-ẹ̑) knjiž. posnetek s teleobjektivom: narediti teleposnetek
  25.      teleprínter  -ja m (í) električna naprava za prenašanje tipkanih črk in znakov na daljavo, daljnopisnik: pisati na teleprinter; sporočiti po teleprinterju; delati s teleprinterjem; teleprinter in telefon; neskl. pril.: papir. teleprinter papir navadno brezlesni papir za teleprintersko sporočanje

   1.844 1.869 1.894 1.919 1.944 1.969 1.994 2.019 2.044 2.069  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA