Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ep (1.244-1.268) 
- pokrepáti -ám dov., pokrêpal (á ȃ) nižje pog., ekspr. drug za drugim poginiti: konji so pokrepali // nizko pomreti: pokrepali bodo od lakote ♪
- pokrepčáti -ám dov. (á ȃ) nav. ekspr. povzročiti, da postane kaj krepkejše, močnejše: juha ga je pokrepčala; pogreli so se in pokrepčali s čajem / redko hladen zrak ga je pokrepčal osvežil pokrepčáti se najesti in napiti se: pokrepčati se v gostilni pokrepčán -a -o: pokrepčana in spočita sta nadaljevala pot ♪
- pokrepíti -ím dov., pokrépil (ȋ í) knjiž., redko utrditi, okrepiti: gibanje ga je pokrepilo / dogodki so naše mnenje še pokrepili / vino ga je pokrepilo pokrepčalo, okrepčalo pokrepíti se najesti in napiti se: v gostilni so se malo pokrepili ♪
- polepíti in polépiti -im, tudi polépiti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) 1. z lepljenjem pokriti: polepiti zidove z lepaki, razglasi / ekspr. polepiti vse mesto z reklamami 2. drugega za drugim zalepiti: polepiti luknje na žogi / polepiti zračnico / polepiti rane z obliži polépljen -a -o: polepljeni gumijasti škornji; z letaki polepljena ograja ♪
- polépšati -am dov. (ẹ̑) 1. narediti kaj (bolj) lepo: polepšati hišo; mesto se je pred praznikom polepšalo / polepšati si obraz olepotičiti 2. opisati, prikazati kaj lepše, kot je: pisatelj je življenje preveč polepšal ♪
- polepšáva -e ž (ȃ) glagolnik od polepšati: polepšava stanovanja / polepšava obraza ♪
- polepšávati -am nedov. (ȃ) delati kaj (bolj) lepo: polepšavati okolico naselja; polepšavati si obraz ♪
- polepševálen -lna -o prid. (ȃ) ki je za polepševanje: polepševalna sredstva ♪
- polepševánje -a s (ȃ) glagolnik od polepševati: polepševanje stanovanja ♪
- polepševáti -újem nedov. (á ȗ) delati kaj (bolj) lepo: polepševati stanovanje ♪
- polipeptíd -a m (ȋ) biol., kem. organska spojina iz več kot desetih aminokislin ♪
- pólkrêpek -pka -o [u̯k] prid. (ọ̑-é) tisk. ki je po debelini potez med navadnim in krepkim: natisniti besedo v polkrepkem nonpareju / polkrepka črka pólkrêpko prisl.: natisniti naslov polkrepko ♪
- pólprepústen -tna -o [u̯p] prid. (ọ̑-ú) ki prepušča tekočino in v njej raztopljene delce določene velikosti: polprepustna opna ♦ fiz. polprepustna ploščica ploščica iz prozorne snovi s kovinsko prevleko, ki del svetlobe prepusti, del pa odbije ♪
- pólslép -a -o [u̯s] prid. (ọ̑-ẹ̑ ọ̑-ẹ́) knjiž. skoraj slep: polslep starček / polslepe oči ♪
- popreprôstiti -im dov. (ō ȏ) knjiž. narediti kaj (bolj) preprosto: popreprostiti razlago ♪
- porepkáti -ám tudi porépkati -am tudi porêpkati -am dov. (á ȃ; ẹ̑; ȇ) ekspr. pomahati z repom: pes je porepkal in pritekel k njemu ♪
- portepé -ja m (ẹ̑) nekdaj z resami okrašen jermen, trak za na ročaj sablje, navadno kot znak oficirskega čina: sablja s portepejem ♪
- pošépati -am dov. (ẹ̄) v presledkih šepati: včasih je malo pošepala z levo nogo ♪
- pošepávati -am nedov. (ȃ) nekoliko šepati: pošepavati na eno nogo; s palico je pošepaval po sobi ♪
- pošepetáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) šepetajoč reči, povedati: pošepetati na uho, v uho / pošepetati pravilen odgovor prišepniti ♪
- pošepetávanje -a s (ȃ) glagolnik od pošepetavati: svojo žalost so izražali s tihim pošepetavanjem / pošepetavanje listja v vetru ♪
- pošepetávati -am nedov. (ȃ) v presledkih šepetati: ženske so se smehljale in pošepetavale; ves čas ji je nekaj pošepetaval; pren., ekspr. veter je pošepetaval z listjem ♪
- pošepétniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) šepetajoč reči, povedati: pošepetniti na uho, v uho / nekdo je učencu pošepetnil odgovor prišepnil ♪
- pošépiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž., redko pošvedrati: pošepiti čevlje pošépiti se nar. zahodno ukriviti se, zviti se: lesene stopnice so se pošepile ♪
- pošépniti -em, tudi pošepníti in pošépniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; ȋ ẹ́ ẹ̑) šepetajoč reči, povedati: nagnila se je k možu in mu pošepnila; pošepniti na uho, v uho ♪
1.119 1.144 1.169 1.194 1.219 1.244 1.269 1.294 1.319 1.344 
