Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ep (1.194-1.218)


  1.      pepelíšče  -a s (í) 1. odlagališče pepela: odvažati pepel na pepelišče 2. prostor pod kuriščem peči za pepel: pobrati pepel iz pepelišča ♪
  2.      pepelíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. knjiž. spreminjati v pepel: ogenj je vse pepelil; pren. v njenih očeh je ogenj, ki pepeli 2. agr. gnojiti s pepelom: pepeliti travnike ♪
  3.      pepeljênje  -a s (é) glagolnik od pepeliti: pepeljenje odpadnih snovi / koristnost pepeljenja travnikov ◊ rel. obred, pri katerem duhovnik pokriža vernike z blagoslovljenim pepelom ♪
  4.      pepélka  -e ž (ẹ̑) ekspr., navadno v povedni rabi zapostavljena, neupoštevana ženska, zlasti dekle: bila je vedno le pepelka // kar je zapostavljeno, neupoštevano: knjižnice so bile dolgo časa pepelke ◊ vrtn. lončna rastlina z velikimi listi in s cveti raznih barv; cinerarija ♪
  5.      pepélkast  -a -o [lk in u̯k] prid. (ẹ̑) po barvi nekoliko podoben pepelu: ima pepelkaste oči pepélkasto prisl.: pepelkasto sivo perje ♪
  6.      pepélnast  -a -o [ln in u̯n] prid. (ẹ̑) pepelast: pepelnasti lasje / pepelnasta barva ♪
  7.      pepélnat  -a -o [ln in u̯n] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pepel: kruh je spodaj pepelnat / čisto pepelnat je v obraz / pepelnati golobi sivi / nosila je plašč pepelnate barve // ekspr. meglen, mračen: izgubljal se je v pepelnatem obzorju / pepelnata svetloba pepélnato prisl.: pepelnato sivi lasje ♪
  8.      pepélnica  -e [ln in u̯n] ž (ẹ̑) arheol. kamnit monolitni zaboj za shranjevanje pepela mrličev ♪
  9.      pepelníca  -e [tudi u̯n] ž (í) rel. sreda po pustnem torku, prvi dan štiridesetdnevnega posta: bilo je pred pepelnico ∙ star. držiš se kakor na pepelnico žalostno, pusto ♪
  10.      pepelníčen  -čna -o [tudi u̯n] prid. (ȋ) nanašajoč se na pepelníco: pepelnično jutro / pepelnična sreda ∙ ekspr. pepelnično razpoloženje žalostno, pusto ♪
  11.      pepélnik  -a [ln in u̯n] m (ẹ̑) 1. posoda, navadno manjša, za cigaretne ogorke, pepel: izprazniti pepelnik; otresati pepel v pepelnik; kovinski, steklen pepelnik 2. prostor pod kuriščem peči za pepel; pepelišče: klečala je pred ognjiščem in kopala pepel iz pepelnika ◊ žel. pladnju podobna priprava pod kuriščem parnega kotla lokomotive, ki prestreza pepel, izgorke ♪
  12.      pepelnják  -a [ln in u̯n] m (á) 1. prostor pod kuriščem peči za pepel; pepelišče: očistiti pepel iz pepelnjaka 2. redko pepelnik: otresti pepel s cigarete v pepelnjak ♪
  13.      pepélovka  -e ž (ẹ̑) agr. glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline: širjenje pepelovke ♪
  14.      péping  -a m (ẹ̑) agr., navadno v zvezi londonski peping kakovostno zimsko jabolko z izrazitimi robovi pri muhi: bobovec, krivopecelj in londonski peping ♪
  15.      pepíta  -a m, tudi neskl. (ȋ) droben dvobarven vzorec, nastal s križanjem navadno enako širokih svetlih in temnih prog: primeren je pepita ali karo // blago s takim vzorcem: kupiti tri metre pepita; neskl. pril.: pepita komplet; pepita blago; črno bel pepita vzorec ♪
  16.      pepítast  -a -o prid. (ȋ) ki ima droben dvobarven vzorec, nastal s križanjem navadno enako širokih svetlih in temnih prog: pepitasto blago / pepitasta obleka ♪
  17.      péplos  -a m (ẹ̑) pri starih Grkih dolgo ohlapno žensko oblačilo, navadno brez rokavov: bogato izvezen peplos ♪
  18.      pepsín  -a m (ȋ) biol., kem. encim, ki pospešuje presnovo beljakovin v peptone ♪
  19.      peptíd  -a m (ȋ) biol., kem. organska spojina iz aminokislin: inzulin in drugi peptidi ♪
  20.      peptón  -a m (ọ̑) biol., kem. produkt presnove beljakovin zlasti pod vplivom pepsina ♪
  21.      percépcija  -e ž (ẹ́) 1. psih. čutno dojemanje predmetnega sveta; zaznavanje: pomanjkljiva percepcija; percepcija besed, govora, slike; percepcija prostora / slušna, vidna percepcija 2. nav. mn., knjiž. zaznava, vtis: umetnikova izpoved dojetih percepcij ♪
  22.      perceptíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na percepcijo: perceptivna sposobnost / perceptivna narava stvari ♪
  23.      pocépati  -am tudi pocêpati -am dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) ekspr. 1. popadati: knjige so pocepale s police / skoraj vse hruške so pocepale z vej / v koči so od utrujenosti kar pocepali na klop 2. drug za drugim poginiti: vse živali so mu pocepale zaradi mraza ♪
  24.      pocepetáti  -ám dov. (á ȃ) krajši čas cepetati: deklica je pocepetala od veselja / pocepetal je po tleh z bosimi nogami / ekspr. dojenček je še malo pocepetal, nato pa zaspal pobrcal ♪
  25.      pocepíti  in pocépiti -im dov. (ȋ ẹ́) drugega za drugim cepiti: ogledoval je jablane, ki jih je prejšnje leto pocepil / ko je pocepil otroke, so prišli na vrsto odrasli ♪

   1.069 1.094 1.119 1.144 1.169 1.194 1.219 1.244 1.269 1.294  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA