Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ep (1.069-1.093)


  1.      nèprosójen  -jna -o prid. (ȅ-ọ̄) ki ni prosojen: neprosojna snov; zavesa iz neprosojnega blaga / gosta, neprosojna megla ♪
  2.      nèprosójnost  -i ž (ȅ-ọ̄) lastnost, značilnost neprosojnega: neprosojnost snovi ♪
  3.      nèpròst  -prôsta -o prid. (ȅ-ȍ ȅ-ó) knjiž., redko nesvoboden: neprosti ljudje ♪
  4.      nèprostóren  -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) 1. ki ni prostoren: neprostorna hiša 2. knjiž. ki ni prostorski: kompozicija slike je neprostorna ♪
  5.      nèprostovóljen  -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni prostovoljen: čeprav je bila laž neprostovoljna, se je je sramovala; neprostovoljno delo; neprostovoljno potovanje / bili so neprostovoljne priče neprijetnemu dogodku / neprostovoljna dražba prisilna dražba nèprostovóljno prisl.: neprostovoljno se odločiti za kaj ♪
  6.      nèprosvetljèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni prosvetljen: še neprosvetljeni narodi; neprosvetljene ljudske množice / zastar. služboval je največ v neprosvetljenih krajih zaostalih ♪
  7.      nèprosvetljênost  -i ž (ȅ-é) značilnost neprosvetljenega človeka: odpravljati neprosvetljenost množic / zdravstvena neprosvetljenost ♪
  8.      nèpróšen  -a -o prid. (ȅ-ọ́) knjiž. nenaprošen: neprošen hoče posredovati / dobil je neprošeno podporo za katero ni prosil ♪
  9.      nèprozóren  -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni prozoren: neprozoren zaslon; neprozorna snov, tkanina; posoda iz neprozornega stekla / knjiž. neprozorni načrti nenazorni, nejasni ♪
  10.      nèprozórnost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost neprozornega: neprozornost snovi / knjiž. neprozornost njegovih besed jo je vznemirjala ♪
  11.      nèpróžen  -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni prožen: neprožna snov / neprožen človek / neprožna politika ♦ fiz. neprožna deformacija sprememba oblike, ki ostane tudi potem, ko sila ne deluje več ♪
  12.      nèpróžnost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost neprožnega: neprožnost lesa / neprožnost politike / pri njem je bilo opaziti nekakšno neprožnost misli / pripovedna neprožnost ♪
  13.      nèpsiholóški  -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni psihološki: nepsihološke metode učenja; nepsihološka razlaga / nepsihološka vzgoja ♪
  14.      neptúnij  -a m (ú) kem. umetno pridobljena težka radioaktivna kovina srebrno bele barve, element Np ♪
  15.      nèrazcépen  -pna -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki se ne da razcepiti, razdeliti: trdo, nerazcepno poleno ♦ mat. nerazcepna enačba enačba, v kateri ni mogoče nobene strani razstaviti na faktorje ♪
  16.      nèrazcépljen  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni razcepljen: še nerazcepljena polena / nastopiti kot nerazcepljena skupina ♪
  17.      nèsklépčen  -čna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni sklepčen: občni zbor je bil zaradi premajhne udeležbe nesklepčen ♦ jur. nesklepčna obtožba, sodba obtožba, sodba, ki ni logično utemeljena ♪
  18.      nèsklépčnost  -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost nesklepčnega: nesklepčnost seje / zaradi nesklepčnosti glasovanje ni bilo veljavno ♪
  19.      nótranjepártijski  tudi notránjepártijski -a -o prid. (ọ́-á; ȃ-á) nanašajoč se na notranje zadeve partije: premagovati notranjepartijske krize / notranjepartijsko delo ♪
  20.      nótranjepolítičen  tudi notránjepolítičen -čna -o prid. (ọ́-í; ȃ-í) nanašajoč se na notranjo politiko: notranjepolitična kriza v Franciji; razvoj notranjepolitične situacije / notranjepolitični komentar; notranjepolitična rubrika v časopisu ♪
  21.      občepéti  -ím dov. (ẹ́ í) ostati v čepečem položaju: pastirji so občepeli ob ognju; občepeli so negibno in prisluškovali / položila je mačko k peči, kjer je občepela / ekspr. občepeli so za mizo in se pogovarjali obsedeli // ekspr. ostati sploh: kljub delavniku so ljudje občepeli po hišah / voz je občepel v blatu ∙ ekspr. dekle je občepelo ostalo samsko ♪
  22.      óbčepráven  -vna -o prid. (ọ̄-ā) nanašajoč se na obče pravo: občepravna določba ♪
  23.      oblépek  -pka m (ẹ̑) knjiž., redko obliž: pritrditi obvezo z oblepkom / zdravilni oblepek ♪
  24.      oblepéti  -ím dov., tudi oblépi (ẹ́ í) knjiž., s prislovnim določilom ostati prilepljen, pritrjen: muha je oblepela na medu / ekspr. mož se je sunkovito pritisnil ob steno in na njej oblepel ∙ knjiž. oči vseh so oblepele na njem vsi so ga začeli nepremično gledati ♪
  25.      oblepíti  in oblépiti -im, tudi oblépiti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) 1. z lepljenjem obdati kaj s čim: oblepiti ogledalo z okrasnimi ploščami / oblepiti okna in vrata s tesnilom / ekspr. zmanjkalo mu je tal pod nogami in oblepilo ga je mehko blato 2. z lepljenjem narediti, da je kaj na čem: oblepiti steno s fotografijami filmskih igralcev; oblepiti vozilo z nalepkami; pren., ekspr. oblepiti koga z negativnimi etiketami oblépljen -a -o: s hotelskimi nalepkami oblepljen kovček; s strjeno krvjo oblepljena roka ♪

   944 969 994 1.019 1.044 1.069 1.094 1.119 1.144 1.169  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA