Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ep (1.001-1.025)

1001.      nèpriljúden  -dna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) ki mu manjka priljudnosti: nepriljuden človek; bila je zelo nepriljudna do njega, z njim / nepriljuden značaj / temna, nepriljudna kuhinja neprijetna, pusta ♪
1002.      nèpriljúdnost  -i ž (ȅ-ú) lastnost, značilnost nepriljudnega človeka: zaradi njegove nepriljudnosti ga sosedje niso marali ♪
1003.      nèpriméren  -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki ni primeren: prišel je ob neprimernem času; to je neprimeren izraz; njegova pripomba je bila neprimerna / evfem. ima neprimerno stanovanje slabo / evfem. neprimerno govorjenje, vedenje nespodobno / kot opozorilo za otroke je film neprimeren // publ. ki ni v skladu z veljavnimi predpisi: s ceste je zdrsnil zaradi neprimerne hitrosti / zapleniti neprimerna živila 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: s tem so dokazali neprimerno požrtvovalnost nèprimérno prisl.: neprimerno govoriti, se vesti; lahko bi pridelali neprimerno več ♪
1004.      nèprimerljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da primerjati: podatki so bili med seboj neprimerljivi; vtis južnjaškega mesta je s severnjaškim neprimerljiv 2. ekspr. ki se glede na kvaliteto ne da z ničimer enačiti, primerjati: neprimerljiv domislek / v opisovanju značajev je avtor neprimerljiv 3. ekspr. zelo velik: neprimerljiva lepota / njena pomoč je bila neprimerljiva nèprimerljívo prisl.: neprimerljivo razlagati; neprimerljivo lep ♪
1005.      nèprimerljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neprimerljivega: neprimerljivost teh podatkov ♪
1006.      nèprimérnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost neprimernega: govoriti o primernosti in neprimernosti take kritike; neprimernost pripomb, vedenja / tako stanje v obratu je povzročila neprimernost delavcev / naredil je marsikatero neprimernost ♪
1007.      nèpriobčljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da priobčiti, objaviti: nekateri odlomki so se zdeli uredniku nepriobčljivi ♪
1008.      nèpriporočljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni priporočljiv: nepriporočljive jedi; ta knjiga je za mlade ljudi nepriporočljiva / prišel je ob nepriporočljivem času nepravem ♪
1009.      nèpripoznán  -a -o prid. (ȅ-á) nepriznan: nepripoznan dolg / nepripoznan pisatelj ♪
1010.      nèpripráven  -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni pripraven, ni primeren: nepripraven načrt; nepripravno orodje / za tako delo je zelo nepripraven neroden ♪
1011.      nèpriprávljen  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni pripravljen: nepripravljeni so morali prijeti za orožje / biti nepripravljen na življenje / na tak odgovor je bil nepripravljen ga ni pričakoval / dijak je danes nepripravljen; k izpitu je šel nepripravljen ♪
1012.      nèpriprávljenost  -i ž (ȅ-ȃ) stanje nepripravljenega človeka: naloge niso opravili zaradi svoje nepripravljenosti / nepripravljenost na življenje // pomanjkanje volje, hotenja za kaj: pokazati nepripravljenost za pomoč ♪
1013.      nèpriprávnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nepripravnega: nepripravnost take posode ♪
1014.      nèprirôčen  in nèpriróčen -čna -o prid. (ȅ-ō; ȅ-ọ̄) star. nepripraven, neprimeren: pri delu jih je oviralo nepriročno orodje / vesla so bila velika in nepriročna nerodna ♪
1015.      nèprirôčnost  in nèpriróčnost -i ž (ȅ-ō; ȅ-ọ̄) star. nepripravnost, neprimernost: pritoževali so se nad nepriročnostjo posod ♪
1016.      nèpriróden  -dna -o prid. (ȅ-ọ̑) raba peša nenaraven: kip v neprirodni velikosti / umreti neprirodne smrti nèpriródno prisl.: neprirodno se držati, govoriti ♪
1017.      nèpriródnost  -i ž (ȅ-ọ̑) raba peša nenaravnost: neprirodnost okolja jo je utesnjevala / neprirodnost govorjenja ♪
1018.      nèprisében  -bna -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki ni priseben: včasih je bila neprisebna / gledala je vanj z neprisebnimi očmi // knjiž. nezavesten: bolnik je še vedno nepriseben nèprisébno prisl.: neprisebno odgovarjati; neprisebno strmeti v koga ♪
1019.      nèprisébnost  -i ž (ȅ-ẹ̄) stanje neprisebnega človeka: neprisebnost se mu je pogosto vračala ♪
1020.      nèprisíljen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni prisiljen, ni narejen: neprisiljen nasmeh; njun pogovor je bil sproščen, neprisiljen; neprisiljena drža, kretnja; prijetno, neprisiljeno vedenje nèprisíljeno prisl.: neprisiljeno pripovedovati, se vesti; bil je iskreno, neprisiljeno vesel ♪
1021.      nèprisíljenost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neprisiljenega: neprisiljenost njegovega vedenja je vsem ugajala; občudovali so neprisiljenost kretenj / te pesmi so znane po svoji neprisiljenosti / hlinil je živahnost in neprisiljenost ♪
1022.      nèprisôten  -tna -o prid. (ȅ-ó) nenavzoč: govoriti o neprisotnih kolegih ∙ neprisoten pogled duševno odsoten ♪
1023.      nèprisôtnost  -i ž (ȅ-ó) nenavzočnost: sinova neprisotnost mu je bila v olajšanje ♪
1024.      nèprispodobljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) zastar. neprimerljiv: neprispodobljiv nakit / neprispodobljiva lepota zelo velika ♪
1025.      nèprísten  -tna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) ki ni pristen: nepristno vino / nepristni dokumenti, spisi; nepristen denar ponarejen / nepristna dobrota; njena žalost je nepristna; nepristno veselje nèprístno prisl.: nepristno doživljati ♪

   876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101