Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Eh (97-121)
- grehôta -e ž (ó) knjiž. moralna zabloda, pregreha: v delu so vidne grehote in neumnosti tistega časa; vdajati se grehotam / ekspr. kraljestvo grehote pokvarjenosti, nemoralnosti / ekspr., v povedno-prislovni rabi grehota je, da živite v takem stanovanju ♪
- grehôten -tna -o (ó) pridevnik od grehota: grehotna ženska ♪
- grehôtnost -i ž (ó) knjiž. lastnost grehotnega: spoznanje lastne grehotnosti ♪
- hehé in hehè medm. (ẹ̑; ȅ) 1. posnema glas pri smejanju: spet bomo prosti, hehe 2. izraža posmeh: še kesal se boš, hehe ♪
- hehèt -éta m (ȅ ẹ́) smeh, navadno porogljiv, škodoželjen: tisti hehet mu je začel presedati ♪
- hehetánje -a s (ȃ) glagolnik od hehetati se: iz zadnjih klopi je bilo slišati hehetanje ♪
- hehetáti se -ám se in -éčem se nedov. (á ȃ, ẹ́) smejati se, navadno porogljivo, škodoželjno: otroci so se mu hehetali; sam pri sebi se je hehetal ♪
- hehetàv -áva -o prid. (ȁ á) ki se (rad) heheta: hehetav človek ♪
- hehetávec -vca m (ȃ) kdor se (rad) heheta ♪
- hehljáti se -ám se nedov. (á ȃ) hahljati se: v dvorani so se hehljali ♪
- héliotéhnika -e ž (ẹ̑-ẹ́) tehnika, ki izkorišča sončno energijo ♪
- hídromeháničen -čna -o prid. (ȋ-á) nanašajoč se na hidromehaniko: hidromehanična teorija trenja / izvoz hidromehanične opreme ♪
- hídromehánika -e ž (ȋ-á) fiz. nauk o silah in gibanju tekočin ♪
- hídromehánski -a -o prid. (ȋ-ȃ) nanašajoč se na hidromehaniko: hidromehanski zakoni / hidromehanske naprave naprave za opremo elektrarn ♪
- hídrotéhničen -čna -o prid. (ȋ-ẹ́) nanašajoč se na hidrotehniko: kanal je hidrotehnični objekt / hidrotehnična dela v pristanišču / hidrotehnični inženir ♪
- hídrotéhnik -a m (ȋ-ẹ́) strokovnjak za hidrotehniko: inženir hidrotehnik ♪
- hídrotéhnika -e ž (ȋ-ẹ́) veda o uporabi vode in vodne energije v tehnične namene: strokovnjak za hidrotehniko // uporaba vode ali vodne energije v tehnične namene: prometna, sanitarna hidrotehnika ♪
- izdehtéti -ím [dǝh tudi deh] dov., izdehtì tudi izdêhti (ẹ́ í) knjiž. izdišati se: cvet je izdehtel ♪
- izkolehati gl. skolehati ♪
- izkréhati -am dov. (ẹ̄) slabš. izkašljati: izkrehati gnoj, sluz / izkrehaj že, kaj misliš izkréhati se prenehati kašljati: bolnik se je izkrehal ♪
- izpeháti -ám [pǝh] dov. (á ȃ) s pehanjem, suvanjem spraviti iz česa: izpehali so ga iz sobe; s silo so jih izpehali na cesto / redko krt izpeha zemljo iz rova izrije, izrine izpeháti se ekspr. s težavo priti iz česa: komaj se je izpehal iz gneče; pren. počasi so se le izpehali iz revščine; prim. spehati ♪
- izpehávati -am [pǝh] nedov. (ȃ) redko izločati, odstranjevati (iz sadežev): izpehavati koščice iz sliv izpehávati se delati se, pojavljati se: na vsaki vejici se izpehavajo drobne bunčice ♪
- izprehoditi se ipd. gl. sprehoditi se ipd. ♪
- jèh medm. (ȅ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jeh, jeh, hudo je ♪
- jèhata medm. (ȅ) star. jej, jedet: jehata, kaj takega pa še ne / jehata, saj res ♪
1 22 47 72 97 122 147 172 197 222