Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eh (8.901-8.925)


  1.      varílec  -lca [u̯c in lc] m (ȋ) delavec, ki vari: delal je kot varilec / ključavničar varilec ♦ metal. obločni varilec ki vari z električnim oblokom; teh. plamenski varilec ki vari s plamenom, nastajajočim pri zgorevanju plina v kisiku ♪
  2.      varílnik  -a m (ȋ) teh. varilni aparat: preizkusiti varilnik / varilnik za obločno varjenje ♪
  3.      varílski  -a -o [tudi u̯s] prid. (ȋ) nanašajoč se na varilce ali varjenje: varilsko delo / varilski predpasnik; varilske rokavice; varilska očala očala za zaščito oči pri (plamenskem) varjenju / varilske klešče; varilsko kladivo / varilski inženir, tehnik / varilska šola ♪
  4.      varíola  -e ž (ȋ) med. kužna bolezen z gnojnimi mehurčki na koži; koze: cepiti proti varioli ♪
  5.      varíšče  -a s (í) teh. mesto, prostor, kjer se vari, spaja ♪
  6.      varíti  -ím nedov. (ȋ í) teh. spajati kovinske, plastične dele s segrevanjem ali pritiskom: variti plošče, žice / variti pločevino, umetne snovi varjèn -êna -o: varjeni spoj; varjena konstrukcija ♦ metal. varjena cev cev, izdelana iz ukrivljenega traku z varjenjem ♪
  7.      varív  -a -o prid. (ȋ í) teh. ki se da variti: variva snov; varivo jeklo ♪
  8.      varívost  -i ž (í) teh. lastnost, značilnost varivega: varivost kovin / preizkus varivosti ♪
  9.      varjênec  -nca m (é) teh. del, predmet, ki se vari: vpenjanje varjencev ♪
  10.      varjênje  -a s (é) glagolnik od variti, spajati: poškodovati si oči pri varjenju; varjenje konstrukcije; naprave, oprema za varjenje / hladno varjenje brez prejšnjega segrevanja; plamensko varjenje s plamenom, ki nastaja pri zgorevanju plina v kisiku; talilno varjenje pri katerem se do tališča segreti deli spajajo brez pritiska, udarcev; točkovno varjenje pri katerem se spajajo deli na posameznih točkah stika; varjenje s pritiskom pri katerem se do zmehčanja ali rahlega taljenja segreti deli spajajo s pritiskom, z udarci; gorilnik, pištola za varjenje ♪
  11.      varljív  -a -o prid. (ȋ í) ki vara, zavaja: varljiv nasmeh; varljive obljube / varljivi ovinki navidezno nenevarni ♦ obrt. varljivi rob notranji pregib roba iz tanjšega blaga, svile kot obroba pri debelejšem blagu ali če je blaga premalo // ki ne ustreza resničnosti: varljiv občutek varljívo prisl.: varljivo svetlikati se; varljivo blizu ♪
  12.      várnosten  -tna -o prid. (á) nanašajoč se na varnost: varnostna meja; varnostno področje / varnostni ukrepi; varnostna naprava / varnostni predpisi / varnostni inženir, tehnik inženir, tehnik, ki skrbi za varnost pri delu; varnostni organi države organi, ki skrbijo za državno, javno varnost; varnostni pas pas ozemlja, ki zagotavlja varnost; elektronski varnostni sistem; varnostna ključavnica ključavnica, ki s tem, da se lahko odpira samo z določenim ključem, zagotavlja večjo varnost; varnostne sile milica, vojska; varnostna služba služba, ki skrbi za javno, državno varnost; varnostna verižica verižica na notranji strani vrat, ki se za večjo varnost pred nezaželenim obiskovalcem pritrdi tako, da se odprta vrata ne morejo na široko odpreti; varnostne vžigalice vžigalice, ki se vžgejo le pri drgnjenju ob ploskev, ki vsebuje rdeči fosfor; knjiž. varnostna zapona del strelnega orožja, ki varuje pred slučajnim, nehotenim sproženjem; varovalka; varnostna zaponka zaponka v obliki upognjene igle, katere konica se zatika v žlebiček ● Varnostni svet organ Organizacije združenih narodov za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti ◊ aer., avt. varnostni pas pas za pripenjanje potnikov na sedeže med vožnjo, letenjem zaradi večje varnosti ob nenadnem sunku; avt. varnostni trikotnik prometno znamenje v obliki trikotnika, ki se postavi na cesto ob zadrževanju vozila na njej, navadno zaradi okvare, ali s katerim se označita vozili med vleko; varnostna razdalja razdalja med voziloma, potrebna za zaustavitev vozila, da ne bi trčilo v spredaj vozeče vozilo; varnostno ogledalo ogledalo na slabo preglednem cestišču za večjo prometno varnost; elektr. varnostni stik stik električne naprave, namenjen zaradi večje varnosti za zvezo z zaščitnim vodnikom; varnostna vtičnica vtičnica z varnostnim stikom; jur. varnostni ukrep ukrep sodišča, da se zaradi varnosti odpravi stanje ali odstranijo okoliščine, ki bi lahko vplivale, da bi storilec ponavljal kaznivo dejanje; varnostni ukrep izgona tujega državljana iz države; kem. varnostno razstrelivo razstrelivo, ki zaradi nizke eksplozijske temperature pri eksploziji ne povzroča eksplozije metana; mont. varnostni stebri deli nahajališča premoga, rude, ki se zaradi varnosti površinskih objektov, rovov ne smejo odkopati; varnostna proga proga v premogovniku, rudniku, v kateri se zaradi večje varnosti redno ugotavlja možnost vdora vode, pojavitve plinov; varnostna svetilka svetilka, katere plamen z velikostjo, jakostjo kaže koncentracijo metana v zraku in s tem zagotavlja večjo varnost; strojn. varnostna sklopka sklopka, ki se ob preobremenitvi stroja izklopi; šport. varnostna vez vez, ki se smučarju zaradi večje varnosti pred poškodbo ob padcu odpne; teh. varnostni faktor število, ki pove, kolikokrat mora biti kak pojav močnejši od dejanskega, normalnega, da se kaj poškoduje, uniči; varnostni ventil ventil, ki se avtomatično odpre, ko tlak tekočine, plina preveč naraste; varnostna podložka podložka, ki varuje, da se matica zaradi tresenja ne odvije; varnostno steklo proti udarcem odporno navadno večplastno steklo, ki se ob razbitju zdrobi v drobce brez ostrih, nevarnih robov; zgod. Varnostno-obveščevalna služba [VOS] med narodnoosvobodilnim bojem do 1944 služba Komunistične partije Slovenije in Osvobodilne fronte, ustanovljena za varnost narodnoosvobodilnega gibanja zlasti pred notranjimi sovražniki in za obveščanje o sovražniku ♪
  13.      varoválen  -lna -o prid. (ȃ) ki varuje, ščiti: varovalni nasip proti vetru; varovalni pas ob cesti, gozdu / varovalna čelada, obleka; varovalna mreža; pri plezanju je bil privezan na varovalno vrv / varovalni ukrepi / varovalna plast sluzi; varovalna snov / varovalna krema zaščitna krema; varovalno cepljenje zaščitno cepljenje ♦ agr. varovalni posevek posevek, ki varuje podsevek; elektr. varovalni vložek vložek varovalke, v katerem je taljivi element varovalke obdan z izolirnim plaščem; gozd. varovalni gozd gozd, ki varuje zemljišče pred erozijo; med. varovalna maska zaščitna maska; teh. varovalna podložka varnostna podložka; zool. varovalna barva barva, ki se ujema z barvo okolice; žel. varovalni vagon vagon med lokomotivo in prvim potniškim vagonom ali med lokomotivo in vagonom z vnetljivim, nevarnim blagom ♪
  14.      varoválka  -e [tretji pomen u̯k in lk] ž (ȃ) 1. priprava, ki prekine tokokrog, kadar je jakost toka prevelika ali ob kratkem stiku: izključiti, odviti, zamenjati varovalko; kapa, vložek varovalke / varovalka je pregorela / avtomatska varovalka pri kateri se s pritiskom na gumb spet vzpostavi tokokrog; glavna varovalka plombirana varovalka, ki stoji pred števcem; pren., knjiž. lepega dne je pregorela varovalka njegovega potrpljenja 2. voj. del strelnega orožja, ki varuje pred slučajnim, nehotenim sproženjem: odpreti, zapreti varovalko na puški, revolverju / odviti varovalko bombe 3. redko varuhinja: varovalka otroka ◊ elektr. staljiva varovalka v kateri se žica stali in tako prekine tokokrog; fiz. varovalka za deset amperov; teh. plinska varovalka ki zapre dovod plina v gorilnik, ko plamen nezaželeno ugasne ♪
  15.      varoválo  -a s (á) 1. kar kaj varuje: varovalo za les; zvočna varovala za ušesa 2. voj. del strelnega orožja, ki varuje pred slučajnim, nehotenim sproženjem; varovalka: odpreti varovalo na revolverju ◊ elektr. napetostno varovalo priprava za varovanje električnih naprav pred previsoko napetostjo ♪
  16.      varováti  -újem in várovati -ujem nedov. (á ȗ; á) 1. prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od česa: pes varuje dom; mora ostati doma in varovati hišo / otoček zapira in varuje vhod v pristanišče / votlina jih je varovala pred dežjem, zastar. dežja; varovati gozd pred požarom / varovati soplezalca pri plezanju // delati, da kdo ni deležen česa neprijetnega, nezaželenega: fant je duševno prizadet in ga morajo varovati; varovati se bolezni, prepiha / varovati koga pred nesrečo, udarci / dlake varujejo žival pred mrazom / premaz varuje kovino pred rjo; okno je varovala železna mreža // imeti v oskrbi, varstvu: pastir varuje čredo / varovati otroke 2. prizadevati si, da se kaj ohrani: mati je to posodo skrbno varovala / varovati premoženje / varovati red, samostojnost / varovati čast in poštenje hčere; varovati svoj ugled / varovati lepoto in čistost jezika; varovati skrivnost / z roko je varovala plamen sveče 3. v medmetni rabi izraža grožnjo, svarilo: fant, varuj se; varujte se ga ● zastar. varuj, da ga ne zadeneš glej, pazi; star. dve veliki skrinji sta varovali materino bogastvo v njih je bilo shranjeno; nar. varovati mrliča bedeti pri njem; zastar. delo ga je varovalo pri življenju ohranjalo; star. denarnico je skrbno varovala pazila nanjo; bog varuj povedati komu bogvaruj ◊ alp. varovati z uravnavanjem napetosti vrvi, na katero je navezan soplezalec, in z zadrževanjem vrvi pri njegovem morebitnem padcu preprečevati, da bi se soplezalec pri plezanju ponesrečil; jur. varovati pravico ščititi pravico; šah. varovati kralja varováti se, in várovati se paziti se, izogibati se: varovati se slabe družbe; varuj se ga / varuj se prehitre sodbe varováje: varovaje svoje koristi, je pomagal tudi drugim varujóč -a -e: hoditi ves dan, varujoč si obraz pred žgočim soncem; varujoča plast varován in várovan -a -o: varovane skrivnosti; slabo varovane črede ∙ varovan parkirni prostor parkirni prostor s paznikom; varovana pot po snežiščih zavarovana pot ♪
  17.      vàš  váša -e zaim. (ȁ á) 1. izraža svojino skupine oseb ali osebe, ki jo ogovarjamo z vi: vaš avtomobil, travnik; to je zdaj vaše / vaši lasje; vaša zunanjost // izraža svojino skupnosti, v katero spada ta skupina ali ta oseba: nastopili bodo v vašem gasilskem domu; od vaših športnikov pričakujete veliko uspehov 2. izraža splošno pripadnost tej skupini ali tej osebi: to najbrž ni bil vaš namen; vaši nazori nas ne motijo; vaša dolžnost je, da pridete; vaše veselje je nalezljivo // izraža razmerje med to skupino ali to osebo in okolico: vaš odjemalec; vaš ugled, vpliv; vaša družba mi je všeč; storite, kar zahtevata vaša čast in vest 3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te skupine ali te osebe: vaši otroci, predniki; vaša teta / vaši prijatelji, znanci / vaš jezik, narod / vaša dežela 4. izraža izhajanje od te skupine ali te osebe: vaš odgovor, predlog; vaše pismo komisiji so že obravnavali 5. pog. izraža (stalno) povezanost s to skupino ali to osebo: pohitite, to je vaš vlak; vaša skupina je že zbrana / je to vaš stol stol, na katerem običajno sedite / ekspr. ta vaša nezaupljivost 6. ekspr. izraža čustven odnos, navezanost: to je vaš človek; dela za vašo stvar / v pismih vse Vas (vas) lepo pozdravlja Vaša (vaša) Julija 7. v nekaterih državah, v nagovoru, ob naslovu za najvišje državne predstavnike, vladarje izraža spoštovanje: vaša ekscelenca; vaše kraljevo veličanstvo / nekdaj, v nagovoru plemičev, cerkvenih dostojanstvenikov: vaša gnada; vaša milost; vaša presvetlost; vaše blagorodje ● on je vaših let star toliko kot vi; pog. če bi bil jaz na vašem mestu, bi naredil drugače če bi se meni zgodilo, kar se je vam, bi naredil drugače; ekspr. dajte že mir s tem vašim nogometom izraža zavračanje, nejevoljo, posmeh; knjiž. v vašem primeru gre za resno zadevo v primeru, ki ga obravnavate; v primeru, v katerem ste udeleženi, prizadeti; ekspr. to ni vaša stvar to se vas ne tiče, s tem se ne ukvarjajte; ekspr. to bi rad slišal iz vaših ust od vas; pog. bila je vaša imeli ste z njo spolne odnose; sam.: vaši so izgubili vaši vojaki, športniki; v nedeljo smo videli vaše vaše sorodnike, svojce; pog. vašega sem videla v gostilni vašega moža; pog. prav, naj bo po vašem po vašem mnenju; tu ni nič vašega vaše lastnine ♪
  18.      vazelín  -a m (ȋ) iz nafte dobljena mastna snov a) za mazilo, zaščito kože: namazati si roke, ustnice z vazelinom; tuba vazelina b) teh. za mazivo, zaščito kovin pred rjo: vazelin in parafin / tehnični vazelin; vazelin za stroje ♪
  19.      vazelínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vazelin: vazelinska krema; vazelinsko mazilo / vazelinska tuba ♦ teh. vazelinsko olje rafinirano mineralno olje brez vonja in okusa, z majhno viskoznostjo ♪
  20.      vážen  -žna -o prid., vážnejši (á ā) 1. pomemben, tehten: važen podatek; novica je važna; to zame ni važno / prehrana je važna za razvoj otroka; na tem področju je živinoreja važnejša od poljedelstva / samemu sebi se zdi važnejši, kot je v resnici / poznal je dela vseh važnejših slovenskih pisateljev / proslavljati važno obletnico 2. žarg. bahav, postavljaški: ne bodi no važen; postati važen zaradi česa; saj ne zna veliko, samo važnega se dela ∙ šalj. biti važen kot marela (v dežju) zelo 3. star. tehten, resen: z važnim glasom je naznanil začetek / z važno kretnjo jim je ukazal, naj utihnejo vážno prislov od važen: važno govoriti, hoditi // v povedni rabi izraža pomembnost, koristnost česa: zaradi priprav je važno vedeti za datum proslave; važno je, da te ne opazijo / ni važno, če boš sodeloval z nami ali ne; sam.: ločevati važno od nevažnega; povedal ni nič važnega ♪
  21.      vážnost  -i ž (á) pomembnost, tehtnost: važnost podatka / zavedati se važnosti odločitve / publ. stvar je velike važnosti / žarg. zaradi svoje važnosti ni nikjer priljubljen bahaštva, postavljaštva // dejstvo, da je kaj pomembno, tehtno: poudarjati važnost glasbene, jezikovne vzgoje ● publ. polagati važnost na obliko pripisovati, dajati (velik) pomen obliki ♪
  22.      vbôsti  vbôdem dov., vbôdel in vbódel vbôdla, stil. vbòl vbôla (ó) 1. pri šivanju potisniti kaj koničastega z vdeto nitjo v kaj trdnega, da pride skozi: vbosti šivanko v tkanino // potisniti kaj koničastega v kaj sploh: vbosti konico pletilke v petljo 2. zabosti: vbosti šivanko v blazinico / vbosti z iglo v meh / med pretepom vbosti koga z nožem 3. s pritiskom česa koničastega v kaj trdnega narediti, izoblikovati kaj: vbosti komu znamenje / vbosti sneženemu možu jamice za oči 4. redko zbosti: vbosti koga v roko; poskočil je, kot bi ga vbodel / s šalo vbosti koga ♪
  23.      vbrizgálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vbrizganje: vbrizgalni postopek ♦ teh. vbrizgalna šoba ♪
  24.      vbrizgálnik  -a m (ȃ) teh. naprava za vbrizgavanje: popravljati vbrizgalnik ♦ fiz. vbrizgalnik elektronov majhen pospeševalnik, ki vbrizga elektrone v večji pospeševalnik; strojn. vbrizgalnik črpalka, ki s hitrim curkom vode ali pare potiska tekočino ♪
  25.      včŕtati  -am dov. (ŕ r̄) 1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom narediti kaj v kaj: včrtati krivulje v glino / včrtati brazde s plugom; pren. utrujenost mu je včrtala trpke poteze 2. s črtanjem narediti čemu v notranjosti kaj: včrtati krogu zvezdo / včrtati smer pohoda na zemljevid vrisati ♦ geom. včrtati krog mnogokotniku narisati krog, ki se dotika vseh stranic mnogokotnika; včrtati kroglo narediti največjo kroglo, ki leži znotraj danega telesa včŕtan -a -o: ploščina včrtanega kroga ♪

   8.776 8.801 8.826 8.851 8.876 8.901 8.926 8.951 8.976 9.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA