Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eh (797-821)


  1.      báldrijan  -a m (ȃ) zdravilna rastlina z rožnatimi cveti, ki raste na vlažnih tleh: korenine baldrijana // tinktura iz te rastline: deset kapljic baldrijana ♪
  2.      bálzam  -a m (ȃ) 1. smola balzamovcev: iz dreves se cedi balzam; peruanski balzam ♦ kem. izcedek iz iglavcev // zdravilo iz te smole: zdraviti z balzamom; balzam za rane 2. knjiž. tolažba, uteha: njene besede so bile zanj pravi balzam ♪
  3.      banálen  -lna -o prid., banálnejši (ȃ) pusto vsakdanji, obrabljen, plehek: to ni le banalen poklon, resnico govorim; banalne fraze / banalen dovtip neokusen, priskuten ♦ med. banalen prehlad navaden prehlad banálno prisl.: rekel je nekaj banalno sočutnih besed ♪
  4.      banalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) narediti kaj pusto vsakdanje, plehko, nepomembno: v drami je zgodovinske dogodke banaliziral banalizíran -a -o: beg iz banaliziranega življenja v namišljeni svet ♪
  5.      banálnost  -i ž (ȃ) pusta vsakdanjost, obrabljenost, plehkost: kritik očita pesniku banalnost in trivialnost; dolgočasna banalnost pogovora; do banalnosti vsakdanja zgodba; vzvišen nad banalnostjo življenja / prevajalec je zabrisal marsikatero banalnost izvirnika ♪
  6.      banávzarski  -a -o prid. (ȃ) slabš. neotesan, omejen: ta oseba v komediji je banavzarska / banavzarski smeh ♪
  7.      bandažírati  -am dov. in nedov. (ȋ) namestiti bandažo, obvezati: bandažirati roko ♦ teh. bandažirati cev oviti, poviti ♪
  8.      barábski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na barabe: barabski smeh; sam.: v njegovem vedenju je nekaj barabskega ♪
  9.      barétka  -e ž (ẹ̑) okrogla mehka čepica: na glavi mu tiči pomečkana baretka; postrani poveznjena baretka; temno modra baretka ♪
  10.      bárhant  tudi bárhent -a m (á) debela, na narobni strani kosmata bombažna tkanina: svilen barhant; bluza iz barhanta ♦ tekst. double barhant ki je tkan iz ene osnove in dveh votkov in na obeh straneh kosmat ♪
  11.      bárij  -a m (á) kem. mehka, na zraku neobstojna lahka kovina, element Ba ♪
  12.      barjánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na barje: barjanska megla; barjanska šota; mehka barjanska tla / barjanski prebivalci ♪
  13.      bárva  -e ž (ȃ) 1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva; drap barva; kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva / jesenske, mavrične barve; naravna barva lesa; harmonija barv; čut za barve / letos je modna barva oranžna; zelena barva je barva upanja; barva kriči, bode v oči neprijetno učinkuje; barve se skladajo, se ujemajo; barve se tepejo se ne ujemajo 2. naravna obarvanost kože, obraza: v njenih licih je že več barve; ima lepo, zdravo barvo / polt žametne barve; ljudje vseh jezikov in barv 3. sredstvo za barvanje: barva zaliva; modra barva hitro zbledi; to blago dobro prime barvo; mešati, nanašati, polagati barve; barvati, slikati z oljnato barvo; preproge obstojnih barv; barva je še sveža / cinkova bela, kovinska, vodena barva / tiskarska, zidna barva; barva za usnje 4. ekspr. prepričanje, mišljenje, nazor: pokazal je svojo pravo barvo; šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan; vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin 5. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v romanu je precej lokalne barve; delo ima avtorjevo osebno barvo 6. zvočna obarvanost: pevkin glas ima prijetno barvo; barva glasu, tona, vokalov 7. nav. mn. razločevalno znamenje pripadnosti: belo-modra barva je barva tega kluba / publ., z oslabljenim pomenom: ekipa bo zastopala ljubljanske barve; igral je za barve Olimpije 8. igr. igralne karte z istim znakom: napovedati barvo ● vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; opisovati razmere v rožnatih barvah olepševalno; ljudi opisuje s črnimi barvami negativno ◊ fiz. komplementarni ali dopolnilni barvi ki pomešani med seboj dasta belo barvo; spektralne barve ki nastanejo pri razklonu belega žarka; kem. barva anorganska snov za barvanje; lov. barva krvna sled obstreljene divjadi; rel. liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; zool. varovalna barva ki se ujema z barvo okolice ♪
  14.      barválen  -lna -o prid. (ȃ) teh. ki je za barvanje: barvalni stroj; vreči usnje v barvalno kad ♪
  15.      barvomér  -a m (ẹ̑) teh. priprava za merjenje intenzivnosti barv; kolorimeter ♪
  16.      barvoslóvje  -a s (ọ̑) nauk o barvah in tehniki barvanja ♪
  17.      baržún  -a m (ȗ) knjiž. tkanina s ščetkasto površino na eni strani; žamet: prevleka iz rdečega baržuna; mah je mehek kakor baržun / oblečena je v svilo in baržun ♪
  18.      bás  -a m (ȃ) 1. najnižji moški glas: peti bas / govoriti z basom; debel, globok bas // nav. mn., žarg. basist: basi v zboru so prešibki; filharmonija išče base 2. glasbilo z najnižjim glasom: igrati bas, na bas 3. basovska tipka: harmonika z osemdesetimi basi ◊ etn. lončeni bas ljudsko glasbilo v obliki glinastega lonca, ki ima čez odprtino napet svinjski mehur; muz. generalni bas basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami; prvi bas najvišji glas med basi ♪
  19.      básek  -ska m (ȃ) ekspr. šibek, slaboten bas: govoriti z mehkim baskom ♪
  20.      basic  -a [béjzik] m (ẹ̑) elektr. programski jezik za reševanje tehničnih, naravoslovnih problemov s preprostimi in majhnimi računalniškimi sistemi: uporaba basica ♪
  21.      basírati  -am nedov. (ȋ) pog. 1. peti bas: v zboru je vneto basiral 2. ekspr. govoriti z basom: prehlajen je, zato tako basira ♪
  22.      báskovka  -e ž (ȃ) okrogla mehka čepica, kakršno nosijo Baski ♪
  23.      básniti  -im nedov. (ȃ) knjiž., redko pripovedovati o nenavadnih stvareh, bajati: kdo nam bo odslej basnil, kot si znal le ti? ♪
  24.      básta  medm. (ȃ) pog. konec, zadosti, dovolj: nehaj že, basta; ta bo moj — pa basta! ♪
  25.      bàt  in bát báta m (ȁ á; ȃ) 1. leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju: tolkel je z batom po sekiri, dokler se grča ni razklala; zabijati kole z batom ♦ šport. palica za igranje biljarda 2. strojn. strojni del, ki se giblje v valju: bat se hitro premika / dvostranski bat ki je na obeh straneh v stiku z delovno snovjo; enostranski bat ki je samo na eni strani v stiku z delovno snovjo; gib bata ♪

   672 697 722 747 772 797 822 847 872 897  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA