Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eh (76-100)



  1.      eléktrotéhniški  -a -o prid. (ẹ̑-ẹ́) nanašajoč se na elektrotehnike: elektrotehniški inštitut; elektrotehniški slovar; elektrotehniška šola / elektrotehniški izdelki elektrotehnični
  2.      entelehíja  -e ž () filoz. gibalo smotrnega razvoja česa do popolne, dovršene oblike: razpravljati o entelehiji
  3.      fehtáriti  -im nedov.) nižje pog., ekspr. prositi: kar naprej fehtari očeta za denar / delat pojdi, pa ti ne bo treba fehtariti
  4.      féhtati  -am nedov. (ẹ̄) nižje pog. prositi: fehtal je očeta za denar / na stara leta je fehtal beračil, prosjačil
  5.      finomeháničen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na finomehaniko: finomehanični izdelki / finomehanična delavnica
  6.      finomehánik  -a m (á) mehanik za popravljanje in izdelovanje preciznih tehničnih priprav: zaposliti finomehanika; izučen finomehanik
  7.      finomehánika  -e ž (á) dejavnost, ki se ukvarja s popravljanjem in izdelovanjem preciznih tehničnih priprav: učenec finomehanike / pog. fotografski aparat nesi popravit v finomehaniko finomehanično delavnico
  8.      forehand  -a [fórhènd -ênda] m (ọ̑- ọ̑-) šport. udarec pri (namiznem) tenisu z dlanjo proti nasprotniku: močen forehand; neskl. pril.: forehand udarec; prisl.: udarja enako dobro backhand kot forehand
  9.      formaldehíd  -a m () kem. brezbarven plin ostrega vonja, ki nastane z oksidacijo metanola: formaldehid uporabljajo za izdelovanje umetnih smol // nestrok. formalin: razkužiti s formaldehidom
  10.      fótomeháničen  -čna -o prid. (ọ̑-á) nanašajoč se na fotomehaniko: fotomehanični postopek / fotomehanična reprodukcija fótomehánično prisl.: fotomehanično delovati
  11.      fótomehánika  -e ž (ọ̑-á) tisk. uporaba kemičnih učinkov svetlobe v tiskarske namene: specializirati se za fotomehaniko
  12.      fótotéhnika  -e ž (ọ̑-ẹ́) fotografsko snemanje in razmnoževanje
  13.      galvanotéhnika  -e ž (ẹ́) teh. elektrolitsko prekrivanje predmetov s kovinsko plastjo
  14.      géomehánika  -e ž (ẹ̑-á) veda o lastnostih tal, ki so izpostavljena zunanjim vplivom
  15.      géomehánski  -a -o prid. (ẹ̑-) nanašajoč se na lastnosti tal, ki so izpostavljena zunanjim vplivom: geomehanski poskus; sondažna dela in geomehanske preiskave
  16.      géotéhničen  -čna -o (ẹ̑-ẹ́) pridevnik od geotehnika: zbiranje geotehničnih podatkov o nosilnosti tal
  17.      géotéhnik  -a m (ẹ̑-ẹ́) strokovnjak za geotehniko: inženir geotehnik
  18.      géotéhnika  -e ž (ẹ̑-ẹ́) veda, ki proučuje tla kot osnovo za gradnjo objektov
  19.      gréh  -a m (ẹ́) 1. rel. kršitev božje ali cerkvene zapovedi: krasti je greh; kesati, spovedati se grehov; delati grehe; odpustiti grehe; pokoriti se za grehe; velik greh; greh proti šesti božji zapovedi / izvirni greh; mali greh; smrtni greh kršitev božje postave v veliki stvari z jasnim spoznanjem in popolnim privoljenjem // ekspr. pokvarjenost, nemoralnost: povsod se je naselil greh; valja se v grehu 2. ekspr. prekršek, prestopek: kaznovan je bil za vse grehe; greh proti predpisom; greh zoper zdrav okus / storiti greh nad narodom / v povedno-prislovni rabi: greh je bilo dati denar za tako neumnost; greh je, če ne izrabite lepega vremena // napaka, pomanjkljivost: nesloga je naš stari greh; omahljivost mu štejejo v velik greh / popravljati stare grehe; pravopisni grehi ● ekspr. še vedno je vredna greha je privlačna, zapeljiva; ekspr. bog mi greh odpusti, če sem koga pozabil navesti naj se mi ne zameri, ne šteje v zlo; bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo človek ne sme obsojati drugih, če sam ni brez napak; greh se pove, grešnik pa ne dejanje se razkrije, storilec pa zamolči
  20.      gréhec  -hca m (ẹ̄) redko grehek: vsak grehec mu je očitala
  21.      gréhek  -hka m (ẹ̄) ekspr. manjšalnica od greh: marsikateri grehek je imel na duši / bil je le grehek samoljubja / dojenčke je treba odvaditi takih grehkov
  22.      grehôta  -e ž (ó) knjiž. moralna zabloda, pregreha: v delu so vidne grehote in neumnosti tistega časa; vdajati se grehotam / ekspr. kraljestvo grehote pokvarjenosti, nemoralnosti / ekspr., v povedno-prislovni rabi grehota je, da živite v takem stanovanju
  23.      grehôten  -tna -o (ó) pridevnik od grehota: grehotna ženska
  24.      grehôtnost  -i ž (ó) knjiž. lastnost grehotnega: spoznanje lastne grehotnosti
  25.      hehé  in hehè medm. (ẹ̑; ) 1. posnema glas pri smejanju: spet bomo prosti, hehe 2. izraža posmeh: še kesal se boš, hehe

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA