Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eh (751-775)


  1.      átika  -e ž (á) 1. arhit. zid nad pročeljem, da zakriva streho: visoka atika 2. um. zgornji zaključni del oltarja: kip v atiki baročnega oltarja ♪
  2.      átlas 2 -a m (ā) svilena tkanina, ki se blešči zlasti na pravi strani: rdeč, rožnat atlas; atlas za podlogo; obleka iz belega atlasa // tekst. vezava, ki se uporablja pri mehkejših tkaninah: barhant tkejo v atlasu ♪
  3.      atlétinja  -e ž (ẹ̑) športnica, ki goji atletiko: naše atletinje so dosegle lepe uspehe ♪
  4.      atmosfêra  -e ž (ȇ) 1. zračna plast, ki obdaja zemljo, ozračje: raketa je ponesla satelit nad atmosfero; nižje plasti atmosfere / obmorska, tropska atmosfera; vpliv atmosfere na rast 2. duhovno ozračje, vzdušje: ti dogodki so ustvarili težko politično atmosfero; zrasel je v kulturni atmosferi; delo odseva atmosfero časa; atmosfera v dijaškem domu / gorenjska atmosfera v Finžgarjevih kmečkih povestih 3. fiz. enota za merjenje tlaka: tlak je dosegel 300 atmosfer / fizikalna atmosfera tlak 1,03 kiloponda na 1 cm2; tehnična atmosfera tlak 1 kiloponda na 1 cm2 ◊ astr. atmosfera plinski ovoj, ki obdaja nebesno telo; kem. atmosfera plin v zaprtem prostoru, v katerem potekajo kemične reakcije; reakcija poteka v dušikovi atmosferi ♪
  5.      atmosferílije  -lij ž mn. (í ȋ) meteor. vse fizikalno in kemično delujoče snovi v spodnjih plasteh atmosfere: odpornost proti atmosferilijam ♪
  6.      atomáren  -rna -o prid. (ȃ) kem. ki obstoji iz posameznih prostih atomov: atomarni kisik, vodik ♦ teh. atomarno varjenje obločno varjenje v atomarnem vodiku // zastar. atomski: atomarna energija ♪
  7.      atomizácija  -e ž (á) teh. razpršitev na najmanjše dele: atomizacija tekočega goriva; pren. reševati problem družbene atomizacije; literatura je prišla do razkroja, do atomizacije osebnosti; atomizacija denarnih sredstev ♪
  8.      atomizêr  -ja m (ȇ) teh. priprava, ki razprši tekočino na zelo drobne kapljice; razpršilec, pršilnik: atomizer za škropljenje sadnega drevja; atomizer za parfum ♪
  9.      atomizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od atomizirati: aparat za atomiziranje / atomiziranje vrednot; atomiziranje in mehaniziranje življenja ♪
  10.      atomizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) teh. razprševati na najmanjše dele: atomizirati tekoče gorivo; pren. pisatelj pravzaprav atomizira snov romana; družba se je vedno bolj atomizirala atomizíran -a -o: buržoazija je izkoriščala atomizirano delavstvo ♪
  11.      átrij  -a m (á) 1. nepokrit osrednji prostor starorimske hiše: kipi bogov v atriju // preddverje starokrščanske bazilike: pokopan je v atriju cerkve 2. starorimskemu atriju podobno dvorišče današnjih hiš: atrij za pouk na prostem ◊ anat. vsaka od dveh zgornjih srčnih votlin, preddvor ♪
  12.      áut  — áut [au̯t] prisl. (ȃ-ȃ) knjiž., ekspr. izraža zahtevo po odločitvi za eno od dveh možnosti; ali — ali: moraš se odločiti: aut — aut ♪
  13.      avanzmá  -ja m (ȃ) zastar. prehod, povišanje z nižjega službenega mesta na višje; napredovanje: končno je dočakal avanzma ♪
  14.      avdio...  ali ávdio... prvi del zloženk (ȃ) 1. teh. nanašajoč se na slušni del televizijskega, filmskega prikazovanja, zvočen: avdioprogram / avdioposnetek in avdio posnetek 2. nanašajoč se na sluh: avdiometer ♪
  15.      aveníja  -e ž (ȋ) široka velemestna cesta z drevesi na obeh straneh: šla sta navzdol po aveniji; široka avenija ♪
  16.      avstríjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Avstrijce ali Avstrijo: avstrijski državni prvak; avstrijska vlada / avstrijski igralci so imeli velik uspeh // nanašajoč se na staro Avstrijo: avstrijski cesar; avstrijska krona / avstrijski Slovani ♪
  17.      ávtoeléktričen  -čna -o prid. (ȃ-ẹ̑) teh. nanašajoč se na električne naprave v avtomobilu: avtoelektrični pribor; avtoelektrični izdelki ♪
  18.      avtogén  -a -o prid. (ẹ̑) redko samoroden, samonikel: avtogeni in umetni pojavi ◊ teh. avtogeno rezanje; avtogeno varjenje varjenje s plamenom, ki nastaja pri zgorevanju plina v kisiku, plamensko varjenje ♪
  19.      avtogénski  -a -o prid. (ẹ̑) teh. avtogen: avtogensko varjenje ♪
  20.      ávtokámp  in ávtocámp -a [-kamp] m (ȃ-ȃ) kamp, prostor za turiste z avtomobili: v mestu je tudi avtokamp; prehoden avtokamp ♪
  21.      avtokláv  -a m (ȃ) teh. neprodušno zaprta posoda za segrevanje snovi pod zvišanim tlakom in pri zvišani temperaturi: konzerve sterilizirajo v avtoklavih ♪
  22.      ávtokolóna  -e ž (ȃ-ọ̑) kolona avtomobilov: prehitevati avtokolono; vojaška avtokolona ♪
  23.      avtomát  -a m (ȃ) 1. tehnična naprava, stroj, ki opravlja delo brez človekovega sodelovanja: zastarele stroje v tovarni so zamenjali avtomati; steklenice polnijo z avtomati; elektronski avtomat; računski, telefonski avtomat; avtomat za zavijanje cigaret; z namestitvijo avtomatov se je produkcija zelo zvišala; dela kakor avtomat brez prestanka, enakomerno; brez misli in volje, mehanično ♦ voj. brzostrelka // aparat, ki kaj da ali naredi, če se spusti vanj kovanec: avtomat je prazen, ne dela; avtomat je igral stare popevke; restavracija ima poleg rulet tudi igralne avtomate; ob vhodu v trgovino visita dva avtomata za bonbone; avtomat za vozovnice, znamke 2. slabš. kdor ravna ali kaj dela brez sodelovanja volje, zavesti: razmere so naredile iz njih avtomate / osebe njegovega romana so brezdušni avtomati ♪
  24.      avtomátičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatični stroji; avtomatične prestave, zavore; avtomatična tehtnica / avtomatična telefonska centrala; avtomatično prevajanje; avtomatično usmerjanje prometa 2. ki se zgodi sam od sebe, po lastnih zakonih: avtomatičen prehod pravic in dolžnosti; avtomatična valorizacija pokojnin; avtomatično napredovanje v službi // nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: avtomatični gibi; njegovo pripovedovanje je bilo čisto avtomatično / osebe v njegovi povesti so preveč avtomatične avtomátično prisl.: naprava deluje avtomatično; s tem bo avtomatično izgubil svoj položaj; avtomatično mu je pritrdil ♪
  25.      avtomátika  -e ž (á) teh. sistem avtomatskih naprav: elektronska avtomatika; avtomatika za kontrolo plinov / kamera je opremljena z avtomatiko za osvetlitev avtomatsko napravo // veda o avtomatizaciji: inštitut za elektroniko in avtomatiko ♪

   626 651 676 701 726 751 776 801 826 851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA