Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eh (6.347-6.371)


  1.      prestréti  -strèm dov., prestŕl (ẹ́ ȅ) knjiž. 1. pregrniti, pogrniti: prestreti preproge po tleh / prestrla je mizo z belim prtom 2. prekriti, pokriti: temni oblaki so prestrli jasno nebo prestŕt -a -o: s kopreno prestrte oči ♪
  2.      presúkati  -am in -súčem dov., tudi presukájte; tudi presukála (ú) 1. preveč sesukati: presukati nit; presukati sukanec 2. star. obrniti: topničarji so presukali top; presukati se na drugo stran / veter se je presukal / navadno s prislovnim določilom: presukati misli na druge stvari; presukali so pogovor na cene 3. ekspr. preobrniti, spremeniti: presukal je naše izjave; presukati laž v resnico / presukati položaj v državi / dramo bo treba še nekoliko presukati predelati, preoblikovati ● ekspr. pošteno so ga presukali ogoljufali presúkati se ekspr., navadno s prislovnim določilom izraža prehod v novo stanje, dogajanje, kot ga nakazuje določilo; obrniti se: razpoloženje se je kmalu presukalo; stvari so se presukale na bolje / vreme se je presukalo spremenilo presúkan -a -o 1. deležnik od presukati: presukani kažipoti; ta preja je presukana 2. nar. zvit, prebrisan: fant je presukan in podjeten ♪
  3.      presušíti  -ím dov., presúšil (ȋ í) 1. popolnoma, v celoti posušiti: presušiti kruh; presušiti klobase; luže so se v vročini presušile; premaz se je že dobro presušil // po površini posušiti: preden spravijo krompir v klet, ga presušijo; na zraku se česen kmalu dovolj presuši; ustnice se na mrazu presušijo / prst se je dovolj presušila, da se da orati 2. ponovno posušiti: presušiti suho sadje, če se navzame vlage; presušiti vlažno seno, žito / poleti je na soncu presušila vso obleko 3. preveč posušiti: pazi, da perila ne presušiš; detelja se je presušila in se drobi 4. vet. nehati dajati mleko: krava je zaradi brejosti presušila // preh. narediti, da krava neha dajati mleko: presušiti kravo dva meseca pred otelitvijo ● studenec je presušil presahnil; ekspr. presušiti gostilno popiti (skoraj) vso pijačo gostilne ◊ vrtn. presušiti rastlino namenoma je daljši čas ne zalivati presušèn -êna -o: presušen kruh; dobro presušen les; presušene in razpokane ustnice; imeti presušeno grlo ∙ ekspr. daj mi vina, sem čisto presušen zelo žejen ♪
  4.      presvetíti  in presvétiti -im dov. (ȋ ẹ́) 1. narediti svetlo, svetlejše s prehodom skozi kaj: sončni žarek je presvetil oblake ∙ ekspr. nenadoma ga je presvetilo spoznanje je spoznal // v celoti osvetliti: zvezde niso mogle presvetiti mračne poti / ekspr. presvetil in pregledal je vse kote 2. narediti, povzročiti, da svetloba prehaja skozi kaj: presvetiti prsi z aparatom; pren. pisateljeva duševnost presveti vse lastnosti svojih junakov ♪
  5.      presvetlíti  -ím dov., presvétli in presvêtli; presvétlil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, da svetloba prehaja skozi kaj: presvetliti jajce, pljuča 2. narediti svetlo, svetlejše s prehodom skozi kaj: sonce je presvetlilo veje; blisk je presvetlil temo; pren. ljubezen je presvetlila njegovo noč; radosten žarek je presvetlil naša srca; presvetliti svoj notranji svet z novim nazorom ● ekspr. za trenutek ga je presvetlila dobra misel obšla; ekspr. presvetlilo me je spoznanje spoznal sem ◊ gozd. presvetliti gozd z redčenjem povečati svetlobo v gozdu presvetljèn -êna -o: presvetljene meglice ♪
  6.      presvetljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, povzročati, da svetloba prehaja skozi kaj: presvetljevati jajca; presvetljevati z žarki; pren. presvetljevati kaj z lučjo razuma 2. delati svetlo, svetlejše s prehodom skozi kaj: sonce je presvetljevalo gozd; pren. duh presvetljuje temo nejasnosti ♪
  7.      préša  -e ž (ẹ́) 1. pog. stiskalnica: stiskati grozdje v preši; ogrodje preše / ročna preša; vinska preša; preša za sadje ♦ teh. mehanična preša 2. nar. vzhodno prostor, v katerem se stiska grozdje: hodil je po preši in se pogovarjal s prešarji 3. nav. mn., nar. zahodno tropine, zlasti v obliki kolobarja: kuhati žganje iz preš / prodajati olje in preše ♪
  8.      préšca  -e ž (ẹ̄) nekdaj hlebček, ki se podari na dan pred praznikom vseh svetih 1. novembra: deliti prešce otrokom in beračem; peči prešce ♪
  9.      prešéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. zelo sproščen, veselo razpoložen: prešeren fant; biti, postati prešeren; prešerna družba / prešerna mladost; biti prešerne volje; pren., ekspr. prešerni sončni žarki // ki vsebuje, izraža veliko sproščenost, veselo razpoloženje: prešerno petje in vriskanje / prešeren smeh; prešerne oči 2. star. objesten, predrzen: prešeren otrok; biti prešeren in svojeglav / prešerno dejanje, govorjenje prešérno prisl.: prešerno se zasmejati, zavriskati; prešerno na uho pomaknjena kučma ♪
  10.      prešínjati  -am nedov. (í) 1. večkrat biti, se pojavljati: obraz mu je prešinjala rahla rdečica / njen obraz je prešinjal prijazen nasmeh / ob misli nanjo mu prešinja srce velika sreča // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža (ponavljajoče se) stanje, kot ga določa samostalnik: vso množico je prešinjala osuplost / prešinjalo jih je resnično človekoljubje; prešinja ga čustvo sovraštva; čudne misli so mu prešinjale glavo; strah pred njim ji je prešinjal vse telo / neka tiha melanholija prešinja ta portret 2. star. prevzemati, presunjati: slovo jo prešinja z žalostjo prešinjajóč -a -e: srce prešinjajoča žalost ♪
  11.      preširòk  -ôka -o prid. (ȍ ó) preveč širok: preširok prehod / preširok obraz / nositi preširoko krilo / to je preširok pojem preširôko prisl.: preširoko se razkoračiti; preširoko kaj razložiti, razumeti ♪
  12.      prešólanje  -a s (ọ̑) glagolnik od prešolati: učenec ima nezadovoljiv uspeh zaradi prešolanja / prešolanje delavcev; prešolanje za nov poklic ♪
  13.      preštevílen  -lna -o prid. (ȋ) nav. mn. 1. preveč številen: preštevilni avtomobili ovirajo pešcem prehod / preštevilna družina za tako majhno stanovanje 2. knjiž., ekspr. zelo številen: zbral je preštevilne dokaze o svoji nedolžnosti ♪
  14.      pretákati  -am nedov. (ȃ) 1. s točenjem spravljati kaj tekočega v drugo posodo: pretakati mleko v kanglico; pretakati vino v nove sode 2. ekspr., s prislovnim določilom delati, povzročati, da pride denar na drugo področje, da menja lastništvo: pretakati del dobička v druge dejavnosti; denarna sredstva se pretakajo v sklade ● pretakati kri za domovino prelivati; ekspr. pretakati krokodilove solze z jokom kazati nepristno, lažno žalost, sočutje; ekspr. kaj bi pretakali solze jokali, žalovali pretákati se 1. tekoč prehajati na drugo mesto: voda se pretaka iz cevi v posodo / kri se pretaka po žilah kroži; hranljive snovi se pretakajo po telesu / nekaj se mi pretaka po želodcu; ekspr. nad njivami se pretakajo megle // ekspr. prehajati na drugo mesto sploh: od zbornega mesta so se dolge vrste vojakov pretakale v barake / prebivalstvo se pretaka v mesta // knjiž., ekspr., s prislovnim določilom v velikem številu hoditi sem in tja: po ulici se pretakajo ljudje; vozila so se pretakala po cesti v obe smeri 2. knjiž., ekspr. širiti se, prehajati: nemir se pretaka od človeka do človeka; njegova življenjska sila se pretaka vame // izraža navzočnost česa čutno zaznavnega v prostoru: zelena svetloba se pretaka skozi krošnje; po sobi se pretaka tišina ● knjiž. poletje se pretaka v jesen polagoma prehaja; po dolini se pretaka potok teče; ekspr. utrujenost se mi pretaka po telesu utrujen sem pretakajóč -a -e: pretakajoč solze, jih je prosila usmiljenja; pretakajoča se tekočina ♪
  15.      pretápljati  -am nedov. (ā) 1. pretaljevati: pretapljati odpadke kovin 2. pog. zamenjavati, spreminjati: pretapljati denar v zlato; pretapljati dinarje v devize pretápljati se ekspr. polagoma prehajati v kaj drugega: dan se je pretapljal v večer / žalost se pretaplja v bolečino ♪
  16.      pretêči  -têčem dov., pretêci pretecíte; pretékel pretêkla (é) 1. v teku a) priti z enega konca na drugega: kobila je hitro pretekla dirkalno progo; preteči travnik / lahkotno preteči stopnice / pretekel je ves gozd, pa je ni našel v teku preiskal b) opraviti kako pot: pretekel je še sto metrov in se zgrudil / pot do doma je pretekel 2. v teku prečkati: srnjak je pretekel železniško progo / pot mu je pretekel zajec prekrižal 3. v teku prehiteti: kmalu je pretekel tudi prve; z lahkoto je pretekel ženske; pretekel ga je za več korakov 4. tekoč preiti: izmeriti, koliko vode preteče po kanalu v eni sekundi / narasla reka večkrat preteče cesto 5. ekspr. v teku doseči veliko, preveliko mero: koliko sem takrat pretekel, se ne da povedati 6. časovno se odmakniti: od takrat so pretekli že trije dnevi; preteklo je več let // prenehati trajati: rok za prijavo je pretekel ● knjiž. (črna) mačka mi je pretekla pot prekrižala; ekspr. še dosti vode bo preteklo, preden boš ti zrasel še veliko časa bo minilo; ekspr. voda se učisti, ko tri kamne preteče tekoča voda se zelo hitro učisti; zastar. v pridnosti je pretekel vse druge prekosil, presegel pretékel -êkla -o: ni pozabil na pretekle napore; preteklo leto; sodeloval je na preteklem svetovnem prvenstvu ∙ ekspr. o tem je treba govoriti v preteklem času tega zdaj ni ♦ lingv. pretekli čas čas za izražanje preteklega dejanja ali glagolska oblika za tako izražanje; dovršni, nedovršni pretekli čas; pretekli pogojnik; sam.: pozabiti na preteklo; žalovati za preteklim pretečèn -êna -o: po pretečenem roku pritožba ni mogoča; prišel je pretečeni teden pretekli; pretečena pot ♪
  17.      pretegníti  in pretégniti -em dov. (ȋ ẹ́) 1. zelo iztegniti in s tem sprostiti: pretegnil je odrevenele prste; vstal je in pretegnil roke; dobro je pretegnil ude; pretegniti si noge / maček je pretegnil kremplje 2. ekspr. s čezmernim delom zelo utruditi, izmučiti: pretegniti konje, živino; pretegniti se od garanja / za nikogar se ne bom pretegnil 3. nar. gorenjsko začeti peljati, voziti; potegniti: kobila noče pretegniti / vlak je pretegnil 4. nar. opraviti težka dela: dosti vam je pretegnila, sirota; kdaj boste vi toliko pretegnili, kot sem jaz pretegníti se in pretégniti se zelo iztegniti roke, noge in telo: vstal je, zazehal in se pretegnil; stopila je iz avtomobila in se pretegnila / pretegnil se je po stolu iztegnil ● ekspr. ne pretegni se, saj se tako ne mudi ne trudi se, ne prizadevaj si preveč, pretirano; boli me v križu, ker sem se pretegnil se poškodoval pri dviganju nečesa težkega; redko to blago se ne mečka in ne pretegne razvleče, raztegne; nar. ko se je megla pretegnila, so zagledali vas razkadila, umaknila; nar. kača se je pretegnila čez skalo zlezla; ekspr. pri delu, z delom se ne pretegne ni zelo delaven; ekspr. pretegnem se lahko, pa tega ne bom dosegel tudi z velikim trudom, prizadevanjem tega ne bom dosegel; ekspr. grem na sprehod, da se malo pretegnem razgibam ◊ anat. pretegniti si kite, mišice, sklepne vezi s prevelikim iztegovanjem, napenjanjem poškodovati pretégnjen -a -o 1. deležnik od pretegniti: prispeli so s pretegnjenimi konji; pretegnjena mišica; pomečkana in pretegnjena obleka 2. ekspr. zelo velik in suh: pretegnjen fant; pretegnjena postava / iztegoval je svoj pretegnjeni vrat / pretegnjen pes ∙ v pasu je pretegnjena kot osa zelo ozka, stisnjena ♪
  18.      pretèk  -éka m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od preteči: med pretekom ceste je padel / pretek dobe; pretek prvih dnevnih ur / publ. po preteku dveh let se je vrnil po dveh letih 2. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi z na izraža zelo veliko količino, množino: blaga je na pretek; časa, vsega ima na pretek ♪
  19.      pretékati  -am nedov. (ẹ̑) 1. v teku večkrat prečkati: tukaj divjad preteka cesto 2. v teku prehitevati: pretekati počasnejše tekmovalce ● zastar. čas nam je hitro pretekal mineval; nar. streha preteka pušča; zastar. posode so preveč polne, voda preteka teče, se zliva čez rob; zastar. dolino preteka mirna reka po dolini teče; zastar. v znanju ga je pretekal prekašal, presegal ♪
  20.      pretépati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) večkrat zelo tepsti: že vsa leta jo mož pretepa; otroke pretepa s palico; pretepati do krvi / nehaj pretepati žival tepsti pretépati se medsebojno si dajati udarce: spet se pretepajo / rad se pretepa ∙ ekspr. ne bom se pretepal za tujce bojeval ♪
  21.      pretézati  -am nedov. (ẹ̄) pretegovati: pretezal je otrdele noge / pretezal se je in zehal / pretezati se na postelji ∙ ekspr. ne bom se pretezal se preveč, pretirano trudil, si prizadeval ♪
  22.      pretéžkati  -am dov. (ẹ̑) ekspr. pretehtati, presoditi: pretežkaj še enkrat svojo ceno ♪
  23.      pretíhniti  -em dov. (í ȋ) knjiž. premolkniti: za hip pretihniti / zvonjenje je pretihnilo / razbijanje je pretihnilo prenehalo ♪
  24.      pretirávanje  -a s (ȃ) glagolnik od pretiravati: njegovemu pretiravanju se je nasmehnila / brez pretiravanja lahko rečemo, da je odlično opravil svojo nalogo / pretiravanje v zahtevah, s samovoljnostjo / kaditi smeš, toda brez pretiravanja ◊ lit. pesnik rad uporablja pretiravanja hiperbole ♪
  25.      pretíriti  -im dov. (í ȋ) knjiž. narediti kaj zasneženega prehodno, prevozno: pretiriti zasneženo pot ♪

   6.222 6.247 6.272 6.297 6.322 6.347 6.372 6.397 6.422 6.447  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA