Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eh (5.847-5.871)


  1.      posivéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati siv: deske na dežju posivijo / brada mu je zgodaj posivela; lasje so mu že precej posiveli pri njegovih laseh prevladuje siva barva / nebo pred dežjem posivi; premalo izprano perilo polagoma posivi postane umazano belo; od strahu je posivel v obraz 2. dobiti sive lase: v enem tednu je posivel; v njegovi družini zgodaj posivijo posivèl in posivél -éla -o: na sencih posiveli lasje; njegov obraz je bil posivel, oči kalne; moški s posivelo brado ♪
  2.      poskúsiti  -im tudi poizkúsiti -im dov., poskúšen tudi poizkúšen (ú ȗ) 1. z nedoločnikom izraža prizadevanje osebka a) za uresničitev dejanja: poskusil je dvigniti kamen, odpreti vrata; ptico je poskusil ujeti; večkrat je poskusil preplezati steno; poskusiti rešiti nalogo / obkoljeni so poskusili prebiti obroč; poskusi prijazneje ravnati z njim; elipt.: poskusiti nemogoče; poskusiti samomor / kot grožnja samo poskusi, pa boš videl b) za ugotovitev možnosti uresničitve dejanja: poskusi gibati s prsti, hoditi / poskusiti kaj pomensko opredeliti 2. narediti kaj, da se ugotovi ustreznost kake lastnosti, stanja: poskusi ta vijak, če je pravi; poskusil je, če je vrv dovolj napeta / voda ni mrzla, kar poskusi / hotel je poskusiti svoje moči preizkusiti 3. narediti kaj, da se ugotovijo bistvene lastnosti, značilnosti česa: novo cepivo so poskusili na živalih / poskusiti uporabnost nove iznajdbe 4. nav. ekspr. spoznati, ugotoviti kaj ob lastnih doživetjih: to vedo najbolje tisti, ki so sami poskusili; poskusil je, kaj je ljubezen / vi niste poskusili, kaj je siromaštvo niste bili sami siromašni ● ekspr. v življenju je marsikaj poskusil pretrpel; ekspr. nihče si ni upal poskusiti gore s te strani iti, plezati na goro; ekspr. poskusiti srečo tvegati narediti kako dejanje z upanjem na uspeh; ekspr. vse je poskusil, da bi jo pridobil zelo se je trudil, si prizadeval; ekspr. poskusiti še ni greh če kdo naredi kaj neprimernega zaradi potrebne izkušnje, ni to nič hudega poskúsiti se tudi poizkúsiti se nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: poskusiti se v pesništvu; kot samouk se je poskusil tudi v tiskarskem poslu / novinarji so se poskusili v smučanju so tekmovali / poskusil se je tudi kot dramatik ♪
  3.      poskúšati  -am tudi poizkúšati -am nedov. (ú) 1. z nedoločnikom izraža prizadevanje osebka a) za uresničitev dejanja: poskušal je odnesti vrečo, odpreti vrata; poskušal je zibelko narediti sam / večkrat je že poskušal zbežati / poskuša govoriti razločno; poskušala se je vesti naravno / elipt.: otrok poskuša prve korake; najprej je poskušal zlepa b) za ugotovitev možnosti uresničitve dejanja: poskušal je gibati s prsti, hoditi / poskušal je močna železna vrata, ali se dajo odpreti 2. delati kaj, da se ugotovi ustreznost kake lastnosti: poskušal je žice, če so dovolj napete 3. delati kaj, da se ugotovijo bistvene lastnosti, značilnosti česa: poskušati zdravilo na ljudeh / ekspr. hodili so poskušat zdravilno moč vrelca preizkušat / poskušati vina pokušati poskúšati se tudi poizkúšati se nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: poskuša se v pesništvu / poskušal se je tudi kot dramatik, igralec / v ribniku so se poskušale prve žabe so se oglašale poskušajóč tudi poizkušajóč -a -e: padel je, poskušajoč zaustaviti sovražno enoto ♪
  4.      poslábšati  -am dov. (ȃ) povzročiti, da kaj postane slabše: nalivi so še poslabšali cesto / to je poslabšalo odnos staršev do šole; življenjske razmere so se med vojno poslabšale; s tem dejanjem si je poslabšal položaj / bolezen se mu je poslabšala; brezoseb. zvečer se je bolniku poslabšalo / vreme se je poslabšalo ∙ žarg. dijaki so se v matematiki poslabšali imajo slabše ocene kot prej ♦ šol. učni uspeh se je poslabšal poslábšan -a -o: poslabšan položaj kmetov ♪
  5.      posládek  -dka m (ȃ) 1. nav. ekspr. kar kdo zelo rad jé: mati mu je vedno pripravila kak posladek / včasih si za posladek privošči rake // v povedni rabi kar je zelo prijetno, ugodno: jutranji sprehodi so bili posladek / ples je bil pravi posladek večera 2. knjiž. jed, ki se ponudi po glavni jedi v dnevnem obroku; poobedek: naročiti, servirati posladek in črno kavo / pri posladku se je družba še bolj sprostila / za posladek je bil sir ● knjiž., redko lešnike uporabljajo za razne posladke za slaščice, pecivo ♪
  6.      posladkáti  -ám dov. (á ȃ) potresti s čim sladkim, navadno s sladkorjem: posladkati jagode; zviti palačinke in jih posladkati / zmlete orehe poparimo z mlekom in posladkamo posladkáti se ekspr. pojesti, zaužiti kaj sladkega: že dolgo se nisem posladkal; posladkati se z bonbonom, sladoledom // pojesti, zaužiti kaj dobrega sploh: danes se je posladkal z raki / zelo rad se posladka posladkán -a -o 1. deležnik od posladkati: posladkani rezanci 2. ekspr. zelo, pretirano prijazen: biti preveč posladkan / govoriti s posladkanim glasom // pretirano čustven: posladkan film ♪
  7.      poslávljati se  -am se nedov. (á) 1. pozdravljati se pri odhodu, navadno tudi s stiskanjem roke: poslavljati se od dekleta / znova se poslavlja odhaja 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža približevanje prenehanju obstajanja: mladost se poslavlja / tudi zadnje upanje se je začelo poslavljati / dan se že poslavlja ● ekspr. poslavlja se od gimnazijskih klopi končuje šolanje na gimnaziji; star. starec se poslavlja od sveta umira ♪
  8.      poslédek  -dka m (ẹ̑) knjiž. posledica: to so posledki pomanjkanja; nepredvideni posledek nesreče; proučeval je preseljevanje ljudi kot posledek turških vpadov / posledek teh poizvedovanj naj se zapiše / posledek tega pogovora je bil, da se je moral vrniti domov ∙ zastar. prišel je do posledka, da ravna prav sklepa, zaključka ♪
  9.      poslédica  -e ž (ẹ̑) navadno s prilastkom stvar glede na tisto, iz česar izhaja: predvideti posledice; to dejanje bo imelo hude, neprijetne posledice; kajenje bo imelo zanj nepopravljive posledice; bal se je vseh posledic / odstraniti posledice potresa; krediti bi omilili posledice poplav; čutiti posledice vojne / dolgotrajna lakota lahko pusti posledice na človeku / bolezen je posledica nehigieničnih razmer / ni pomislil na posledice, ki bi lahko nastale / prometne nesreče s težkimi, trajnimi posledicami / ekspr. naredi tako, ampak posledice boš nosil sam čutil, trpel // rezultat, dosežek: šolska reforma je imela dobre in slabe posledice / delitev dela in rast tehnike sta imela za posledico razvoj rokodelstva ● publ. izvajati posledice zaradi neizpolnjevanja predpisov kaznovati zaradi neizpolnjevanja predpisov; pisar., redko v izogib posledicam da se izogneno posledicam ♪
  10.      poslédičnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost posledičnega: posledičnost pojavov; nespremenljiva posledičnost življenja / ne poznamo vseh posledičnosti vzrokov ♪
  11.      poslíkati  -am dov. (ȋ) 1. izdelati, narediti slike: katedralo je poslikal znan slikar; poslikati steklo, strop; steno je poslikal z lovskimi prizori / ekspr. veke je zeleno poslikala pobarvala 2. pokriti (stene) z barvo, vzorcem: soboslikar je poslikal sobo 3. pog. fotografirati: otroka so poslikali z vseh strani; poslikal je vse, kar se mu je zdelo zanimivo / ves film je že poslikal posnel, porabil poslíkan -a -o: poslikana panjska končnica ∙ ekspr. poslikana ženska našminkana, naličena ♪
  12.      posloválnica  -e ž (ȃ) poslovna enota določene delovne organizacije: odpreti novo poslovalnico; to blago imajo samo v dveh svojih poslovalnicah; šef poslovalnice / turistična poslovalnica ♪
  13.      poslóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na poslovanje: poslovni pogovori; poslovni uspeh; poslovno sodelovanje / poslovni dogodek; poslovni stroški / poslovna tajnost / poslovni partner, prijatelj / poslovni vlak posebni ekspresni vlak za poslovne ljudi / poslovni prostori; poslovna četrt; zgraditi poslovno središče / poslovna enota / poslovni ljudje; poslovna dejavnost ∙ publ. do njih je vselej zelo posloven uraden, zadržan // nav. ekspr. značilen za poslovne ljudi: poslovno govorjenje, ravnanje ◊ adm. poslovno pismo stenografija, ki omogoča zapis do osemdeset besed na minuto; ekon. poslovni sklad del dohodka, ki ostaja v podjetju kot vir financiranja poslovne dejavnosti; poslovno leto leto, ki se začne z novim porastom gospodarske in poslovne aktivnosti in se konča v mrtvi sezoni; fin. poslovna knjiga knjiga za evidenco poslovnih dogodkov; jur. poslovna sposobnost sposobnost samostojno sklepati pravne posle poslóvno prisl.: v Ljubljano je prišel samo poslovno; poslovno hladen izraz na obrazu ♪
  14.      poslovéniti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti kaj slovensko: posloveniti sosednje prebivalce; priseljenci so se kmalu poslovenili / glasovno posloveniti besede tujega izvora 2. prevesti v slovenski jezik: knjigo je poslovenil Vladimir Levstik poslovénjen -a -o: njegova žena je poslovenjena Čehinja ♪
  15.      poslovíti se  -ím se dov., poslóvil se (ȋ í) 1. pozdraviti se pri odhodu, navadno tudi s stiskom roke: odšel je, ne da bi se bil poslovil; posloviti se od domačih, prijateljev; nato se je poslovil tudi z njo od nje / pri sosedovih se je že poslovil // nav. ekspr. ločiti se, oditi: ni se še poslovil; za nekaj časa se bom moral posloviti; poslovil se je za dva meseca 2. ekspr., v zvezi z od nehati uporabljati, uživati: posloviti se od zastarelih prostorov / voznik se je moral za več mesecev posloviti od vozniškega dovoljenja 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža prenehanje obstajanja: mladost se je poslovila / tudi zadnje upanje se je poslovilo / zima se je že poslovila ● ekspr. takrat se je za vedno poslovil od domačega kraja je odšel, odpotoval drugam; ekspr. tiho se je poslovil od nas v osmrtnicah umrl je; star. poslovil se je od sveta umrl je; publ. s tem porazom se je ekipa poslovila od prvega mesta je izgubila možnosti za dosego prvega mesta ♪
  16.      poslúh  -a m (ȗ) 1. zmožnost razločevati tone različnih višin: imeti, izšolati posluh; dober, izreden, zanesljiv posluh / glasbeni posluh / igrati, peti po posluhu brez uporabe not ♦ muz. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; relativni posluh zmožnost razločevati tone na podlagi njihovih medsebojnih odnosov 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom sposobnost za dojemanje in zaznavanje zlasti duhovnih prvin, pojavov: imeti komercialni, politični posluh; posluh za javno mnenje, potrebe tržišča, za stvarnost, družbene tokove; biti brez posluha za umetnost; človek s posluhom za bistveno; publ. estetski posluh čut // določen odnos do teh prvin, pojavov; čut: imeti posluh za trpeče / prevod je brez jezikovnega posluha // razumevanje, smisel: nima posluha za njene težave; za njegove pobude ni dovolj posluha; v podjetju so pokazali precej posluha za njegovo raziskovalno delo 3. knjiž. poslušanje: prositi, zahtevati posluh; klicati k posluhu / na prvi posluh mi pesem ni bila všeč / kot vzklik: posluh; trenutek posluha, prosim 4. zastar. sluh: ker sem imel dober posluh, sem vedel, da se bliža konjenica; vid in posluh ● pog., ekspr. največkrat dela kar po posluhu nenačrtno, nepremišljeno; ekspr. včasih kaj zapišem po posluhu, ne po slovničnih pravilih kot se mi zdi, da je primerno, ustrezno ♪
  17.      poslúšati  -am, in poslúšati tudi poslušáti -am nedov. (ú; ú á ú) 1. zavestno, hote s sluhom zaznavati: sedel je mirno in poslušal; poslušati bitje srca; poslušati hrup; poslušal sem, kako je pokalo v daljavi; gledati in poslušati; molče, napeto, pazljivo poslušati; pog. poslušati samo z enim ušesom nepazljivo // s poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa: prebral bom članek, poslušajte; poslušati glasbo, radijsko oddajo, pogovor; poslušal je, kaj govorijo; z zanimanjem poslušati / poslušati govornika, pevca njegov govor, petje; ekspr.: saj me sploh ne poslušaš; samo napol me poslušaš nepazljivo; publ. poslušajte nas spet danes teden ob isti uri ta radijska oddaja bo spet na programu danes teden ob isti uri 2. pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: poslušala je, a vse je bilo tiho; poslušal je, kdaj bo zaslišal zvonec / poslušal je proti postaji, če se že bliža vlak; knjiž. poslušati v temo 3. redko prisluškovati: poslali so ga tja, da bi poslušal; ali ste poslušali za vrati 4. upoštevati pri svojem ravnanju: poslušati nasvet / žena je ugovarjala, on pa je ni poslušal; ko bi bil mene poslušal, bi vsega tega ne bilo; ne poslušaj takih svetovalcev / ekspr. poslušati pamet, razum; knjiž. poslušati glas srca // ubogati: reci ji ti, mene ne posluša; poslušati starše / poslušati povelje, ukaz; njegova dolžnost je bila poslušati, kar so mu ukazali 5. udeleževati se kot slušatelj predavanj na visoki šoli: poslušati svetovno književnost / poslušati predavanja iz slavistike / poslušal je še Ramovša njegova predavanja 6. ekspr. izraža negativen, odklonilen odnos osebka do govorjenega: tvojega zmerjanja ne bom več poslušal; nerad, težko poslušam tako govorjenje; zoprno mi je poslušati te neumnosti; zabavljanja nisem mogel več poslušati / nehajte, kdo vas bo poslušal 7. v medmetni rabi izraža a) željo, prošnjo: poslušaj, mama, ali mi boš kupila čevlje; poslušajte, pridite jutri, pa se bova dogovorila b) nejevoljo, nestrpnost: poslušaj, zdaj te imam pa dosti; poslušaj, ali me imaš za norca; tako res ne gre, poslušajte c) ugovor: poslušajte, to je vendar zlagano; ampak poslušajte, jaz sam ne morem nič urediti č) začudenje, presenečenje: poslušaj, ali je kaj takega mogoče ● rad bi ti nekaj povedal. Poslušam govori, povej; ekspr. pazi, tukaj stene poslušajo verjetno tukaj kdo prisluškuje; ekspr. vsak dan poslušam pritožbe proti vam se pritožujejo proti vam; knjiž., ekspr. poslušati naravo, nočno tihoto doživljati jo, vživljati se vanjo; pog. še dolgo je potem poslušal, da je tat so mu očitali, so ga zmerjali; pog. vedno poslušamo, kakšna je mladina se govori; ekspr. poslušati z očmi in ušesi zelo pazljivo; ekspr. poslušal ga je s srcem ne samo z ušesi vživel se je v njegovo govorjenje; ekspr. poslušati z odprtimi usti zelo pazljivo; zelo začudeno; ne morem mu pojasniti, ker ne zna poslušati z govorjenjem ne da sogovorniku možnosti, da bi govoril, povedal svoje mnenje; ekspr. on se rad posluša veliko govori in ima to, kar pove, za zelo pametno; lažje bi ga nosil kot poslušal zelo neprijeten, nadležen je; ekspr. tako lepo govori, da bi ga kar naprej poslušal zelo lepo govori poslušáje star.: sedela je pri oknu, poslušaje fantovsko petje; napeto poslušaje, je gledal v daljavo poslušajóč -a -e: otroci sedijo okoli nje, poslušajoč pravljico; predavati pazljivo poslušajočim udeležencem; sam.: poslušajoči so se ob teh besedah vznemirili poslúšan -a -o: publ. zelo poslušana radijska oddaja ♪
  18.      posluževáti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. oskrbovati, skrbeti za: osebje, ki poslužuje parne kotle posluževáti se publ. uporabljati: poslužuje se neprimernih izrazov; teh možnosti in ugodnosti se še premalo poslužujemo poslužujóč -a -e: vseh sredstev poslužujoče se nasilje ♪
  19.      posméšek  -ška m (ẹ̑) nav. ekspr. 1. izraz obraza, ki kaže negativen, odklonilen odnos do koga: na njenem obrazu je opazil posmešek; vse to jim je pripovedoval s posmeškom okrog ust / čutili so njegov posmešek nad njihovimi prizadevanji posmeh, posmehovanje 2. nasmešek: prijazen posmešek ♪
  20.      posmešljív  -a -o prid. (ȋ í) star. posmehljiv: posmešljiv pogled; izrazi, ki jih uporablja, so pikri in posmešljivi / posmešljiv človek je ♪
  21.      posmíhati se  -am se nedov. (ȋ ȋ) 1. posmehovati se: ljudje so se mu posmihali / članek se posmiha taki modi 2. z manj poudarjenim izrazom obraza, navadno le z rahlo raztegnjenimi ustnicami, kazati zlasti veselje, radost; nasmihati se: prijazno se mu je posmihala / posmihati se s kotičkom oči ♪
  22.      posmrkováti  -újem nedov. (á ȗ) v presledkih smrkati: prehlajen je, zato posmrkuje / ekspr. tiho posmrkuje in si briše solze pojokava ♪
  23.      posnéti  -snámem dov., posnêmi posnemíte; posnél; nam. posnét in posnèt (ẹ́ á) 1. odstraniti kaj s površine česa, zlasti tekočine: posneti maščobo, pene z juhe; posneti smetano z mleka / posneti mleko // z drsajočim dotikom, gibom odstraniti: žleb je posnel seno z voza; posneti si kožo pri padcu // odstraniti sploh: posneti plast ometa z zidu; posneti rob z obličem / z robcem ji je posnel pot s čela obrisal; ekspr.: reka je posnela del brega odnesla, odplavila; burja mu je posnela streho odnesla, odpihala / vrata se težko odpirajo, treba jih bo posneti pooblati 2. narediti, reči tako, kot naredi, reče kdo drug: tako čudno je govoril, da ga ni bilo mogoče posneti; posneti kaj po kom / posneti dober zgled // prevzeti način umetniškega ustvarjanja: v svoji pesmi je posnel Ketteja; posneti našo ljudsko pesem; barvne tone je posnel po impresionistih 3. narediti kaj čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega: slikar je posnel marmor / posneti krzno, usnje / odlično je posnel očetov podpis ponaredil 4. knjiž., v zvezi z iz spoznati, ugotoviti: iz njenih besed je posnel, da ne živi slabo; iz njihovega pogovora je posnel, kaj ga čaka 5. prenesti a) s fotografskim aparatom na filmski trak ali fotografsko ploščo; fotografirati: posneti pokrajinski motiv / posneti na barvni filmski trak b) s filmsko kamero na filmski trak: ta prizor so morali večkrat posneti; posneti film po noveli, romanu; zadnji del filma so posneli v naravi / posneti s kamero 6. rad. zapisati zvok ali sliko na magnetni trak, ploščo: posneti glasove, glasbo; posneti popevko, simfonijo / posneti nastop folklorne skupine / nogometno tekmo so posneli na magnetoskopski trak / ta pevka je posnela že precej plošč ● ekspr. hoteli so mu posneti ves dohodek vzeti, pobrati; ekspr. malo je manjkalo, da mu niso posneli glave da ga niso ubili, usmrtili; zastar. posnel si je lase s čela pogladil; ekspr. pri tem je hotel vso smetano sam posneti imeti vso korist, vse ugodnosti; zastar. z očmi je posnel okoli sebe pogledal ◊ agr. posneti mleko po posebnem postopku odvzeti mu maščobo; fot. posneti na diafilm; obrt. posneti kroj prenesti kroj s krojne pole na prozoren papir ali neposredno na tkanino posnét -a -o: privzeti in posneti običaji; posneti robovi na pohištvu; film je bil posnet pred dvema letoma; na magnetofonski trak posneta radijska igra; maslo iz posnete smetane; pesnitev je posneta po znani predlogi; posneto mleko; mojstrsko posnet prizor ∙ žarg., friz. posneti lasje postriženi tako, da je na vratu tanjša plast las kot na temenu ♪
  24.      posóda  -e ž (ọ̑) votel predmet za prenašanje, hranjenje česa: posoda pušča; izprazniti, napolniti posodo; natočiti vodo v dve posodi; aluminijasta, lončena, pločevinasta, steklena posoda; valjasta posoda; dobro zaprta posoda; posoda iz lesa; kupiti veliko posodo za kuhanje kave; dno posode je preluknjano / nočna posoda za opravljanje male, velike potrebe v bivalnem prostoru / najprej so mu postregli s posodo juhe; pren., ekspr. jezik je le posoda pesnikovih čustev, misli // ed. več takih predmetov, taki predmeti: pri njih imajo dovolj posode; vso posodo moramo še kupiti // ed. več takih predmetov, taki predmeti za pripravljanje, serviranje hrane: po kosilu je pomila in pobrisala posodo; pospraviti posodo z mize; omara za posodo; stroj za pomivanje posode / jenska posoda iz jenskega stekla / kuhinjska, namizna posoda ◊ agr. ležalna posoda veliki sodi, cisterne za shranjevanje vina v kleteh; vinska posoda sodi, cisterne, steklenice; fiz. vezna posoda skupina posod, ki so med seboj pretočno povezane; teh. ekspanzijska posoda v katero se prelivajo presežki tekočine pri raztezanju; nepregorna posoda iz stekla ali gline, odporna proti visoki temperaturi; trg. bela iz porcelana, črna posoda iz železne pločevine ♪
  25.      posojílo  -a s (í) materialna sredstva, ki jih da upnik dolžniku z obveznostjo kasnejše vrnitve: dobil je pet milijonov posojila; jemati posojilo; prositi za posojilo; plačati zadnji obrok posojila; višina, vračanje posojila; jamstvo za posojilo / dati, najeti, odobriti komu posojilo / izkoriščati posojilo jemati posamezne zneske do višine odobrenega zneska / odplačal je že vse posojilo ves dolg / bančno posojilo ki ga da banka; denarno posojilo v obliki denarja // razmerje med upnikom in dolžnikom, ki nastane z dajanjem takih materialnih sredstev: pravna oblika posojila / referent za posojila / dolgoročno nad deset let, kratkoročno do dveh let, srednjeročno posojilo od dveh do deset let // v prislovni rabi, v zvezi na posojilo izraža trgovanje, ki temelji na takem razmerju: pohištvo se dobi tudi na posojilo; kupovati, prodajati na posojilo ● publ. vpisati posojilo obljubiti dajati določen čas posojilo za skupne potrebe; star. denar ima na posojilu denar ima posojen ◊ ekon. amortizacijsko posojilo dolgoročno posojilo, dano s pogojem postopnega odplačevanja; obvezno posojilo; fin. investicijsko posojilo za investicije; javno posojilo; obveznice ljudskega posojila za ceste; loterijsko posojilo ki ga razpiše kaka skupnost in pri katerem so nekatere številke obveznic izžrebane; mednarodno posojilo; namensko posojilo ki je za točno določen namen; obrestno posojilo pri katerem mora dolžnik plačati tudi obresti; obročno posojilo dano s pogojem obročnega odplačevanja; potrošniško posojilo; premostitveno posojilo; vojno posojilo za financiranje vojne; zasebno posojilo; zgod. narodno posojilo ki so ga zavedni Slovenci prostovoljno dajali Osvobodilni fronti (slovenskega naroda) med narodnoosvobodilnim bojem ♪

   5.722 5.747 5.772 5.797 5.822 5.847 5.872 5.897 5.922 5.947  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA