Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eh (497-521)

497.      sprehajálnica  -e ž (ȃ) knjiž. prostor v gledališču, pri koncertni dvorani, kjer se zbira občinstvo v odmorih; foyer: priti v sprehajalnico; sprehajalnica v operi ♪
498.      sprehájanje  -a s (ȃ) glagolnik od sprehajati se: sprehajanje po mestu, parku; prostor za sprehajanje ♪
499.      sprehájati se  -am se tudi izprehájati se -am se nedov. (ȃ) počasi, umirjeno hoditi za razgibanje, oddih, navadno na prostem: gostje se sprehajajo; sprehajati se s prijatelji; sprehajati se ob jezeru, po parku, v gozdu // nav. ekspr. počasi, umirjeno hoditi sploh: rad se sprehaja po trgovinah / nič ne dela, samo sprehaja se / sprehajati se po vesolju // hoditi sem in tja: ves zaskrbljen se je sprehajal po čakalnici; vrvohodec se sprehaja po vrvi / kokoši in gosi se sprehajajo po dvorišču; ekspr. med kamenjem in rastlinjem se sprehajajo ribice lahkotno plavajo; pren., ekspr. govornikova misel se sprehaja med šalo in resnico; njeni prsti se sprehajajo po strunah ● ekspr. oči so se mu sprehajale po obrazih ogledoval jih je; ekspr. pogled se mu sprehaja po dvorani pogleduje po dvorani; ekspr. revma se sprehaja po meni čutim jo na različnih mestih; ekspr. predavatelj se po tej problematiki kar sprehaja z lahkoto jo obvladuje sprehájati tudi izprehájati 1. redko voditi na sprehod: sprehajati konja, psa / sprehajal ga je po domači hiši vodil 2. star., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik; obhajati: groza, strah ga sprehaja; bolnico sprehaja vročina / sprehajale so ga čudne misli sprehajáje se tudi izprehajáje se: sprehajaje se po trgu, sta se pogovarjala sprehajajóč se tudi izprehajajóč se -a -e: sprehajajoč se po mestu, je srečal prijatelja ♪
500.      sprehòd  in sprêhod -óda m (ȍ ọ́; é ọ́) 1. počasna, umirjena hoja za razgibanje, oddih, navadno na prostem: zaradi bolezni je opustil sprehode; obleči se za sprehod; družinski sprehod; večerni sprehod; sprehod ob reki, po gozdu; sprehodi v dvoje / hoditi na sprehode; srečati se na sprehodu / peljati psa na sprehod / jahati na sprehod // nav. ekspr. počasna, umirjena hoja sploh: sprehod po trgovinah / vesoljski sprehod 2. ekspr., s prilastkom krajše, lahkotno obravnavanje česa: literarni, zgodovinski sprehod; sprehod skozi čas; sprehod v preteklost; sprehod po domačem slovstvu ♪
501.      sprehódek  -dka m (ọ̑) ekspr. manjšalnica od sprehod: iti na sprehodek ♪
502.      sprehóden  tudi izprehóden -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sprehod: sprehodna pot / sprehodna palica sprehajalna palica ♪
503.      sprehodíti se  -hódim se tudi izprehodíti se -hódim se dov. (ȋ ọ́) opraviti sprehod: rad bi se sprehodil; sprehoditi se po parku, vrtu / vstal je od mize in se malo sprehodil / živina se mora sprehoditi / ekspr. popoldne se je sprehodil po trgovinah ● ekspr. pogled se mu je sprehodil po dolini pogledal je po dolini; ekspr. z očmi se je sprehodil po zbranih pogledal jih je sprehodíti tudi izprehodíti 1. redko popeljati na sprehod: sprehoditi bolnika / tudi ob slabem vremenu je treba psa sprehoditi 2. star. prehoditi: vse hribe v okolici je sprehodil 3. zastar. shoditi: hromi je sprehodil sprehójen tudi izprehójen -a -o: sprehojena pot ♪
504.      stáročéh  -a m (ȃ-ẹ̑) pristaš češke konservativne stranke v 19. stoletju: mladočehi in staročehi ♪
505.      stehnizírati  -am dov. (ȋ) usmeriti k pretiranemu uporabljanju, vrednotenju tehničnih dosežkov, pripomočkov: stehnizirati ljudi; družba se je stehnizirala / stehnizirati življenje stehnizíran -a -o: sodobni svet je stehniziran; stehnizirana družba; vse je stehnizirano ♪
506.      stéhtati  -am dov. (ẹ̑) ugotoviti, določiti težo s tehtnico: prodajalka je stehtala jabolka; stehtati krompir, meso; natančno stehtati; vsak dan se stehta / stehtati na kuhinjski tehtnici; pren. stehtati pravico stéhtan -a -o: stehtano blago ♪
507.      stréha  -e ž (ẹ́) 1. del, ki pokriva in ščiti stavbo pred padavinami: streha se podira, pušča; popraviti, na novo prekriti streho; vihar je razkril streho; opečnata, pločevinasta, slamnata streha; poševna, ravna, strma streha; streha, krita s salonitnimi ploščami, skodlami; sleme strehe; okno v strehi / kupolasta, piramidasta, stožčasta streha / hiša je že pod streho ima že narejeno streho / sobo ima pod streho na podstrešju ♦ arhit. dvokapna z dvema nagnjenima ploskvama za odtok vode, enokapna streha z eno nagnjeno ploskvijo za odtok vode; grad. mansardna streha katere ploskev je zlomljena v topem kotu navzdol // kar ščiti pred padavinami sploh: poiskati si streho; stopiti pod streho; za streho jim je bila smreka 2. kar kaj pokriva in ščiti pred padavinami, soncem: narediti streho nad balkonom; platnena streha; čoln s streho // zgornji del vozila: dati prtljažnik na streho avtomobila; streha vagona / avtomobil s premično streho 3. ekspr. stanovanje, dom: ostati brez strehe; iskati si streho nad glavo / rad bi se vrnil pod domačo, rodno streho domov; živijo pod skupno streho skupaj ● ekspr. posaditi, spustiti komu (rdečega) petelina na streho zažgati komu hišo; ekspr. o tem čivkajo že vrabci na strehah to je že zdavnaj splošno znano; začel je zidati hišo pri strehi lotil se je stvari z neprave strani; ekspr. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi nastane prepir, spor; pod streho ekspr. ves pridelek je pod streho spravljen s polj in uskladiščen; žarg. študija bo kmalu pod streho končana; pog., ekspr. ta ga ima pod streho je vinjen; ekspr. otroke je že spravil pod streho preskrbel jim je stanovanje, zaposlitev; vzeti koga pod streho dati mu prenočišče, hrano; star. bil je rojen pod nizko, slamnato streho izhaja iz revne družine; ekspr. streha sveta Mont Everest; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti ♪
508.      stréhar  in strehár -ja m (ẹ̑; á) nar. krovec: najeti streharja; streharji in tesarji ♪
509.      stréharica  -e ž (ẹ̑) nar. 1. skodla: prekriti streho s streharicami 2. rastlina z mesnatimi listi in navadno rožnatimi ali rumenkasto belimi cveti; netresk: na slamnati strehi raste streharica ♪
510.      stréhast  -a -o prid. (ẹ́) podoben strehi: iz stene so moleli strehasti previsi stréhasto prisl.: metulj s strehasto zloženimi krili ♪
511.      stréhica  -e ž (ẹ́) manjšalnica od streha: narediti strehico nad balkonom; otroški voziček s strehico ♪
512.      šéh  -a m (ẹ̑) šah. položaj v igri, v katerem je napadena dama: preprečiti šeh / preti mu šah šeh položaj v igri, v katerem sta istočasno napadena kralj in dama ♪
513.      špèh  špêha m (ȅ é) pog. 1. slanina: prašič ima debel špeh / cvreti špeh / malicati kruh in špeh; pečen, prekajen špeh 2. ekspr. podkožno maščobno tkivo pri človeku: na trebuhu ima veliko špeha / začel je nabirati špeh začel se je rediti 3. ekspr. debela (umazana) knjiga, veliko (umazanih) popisanih listov: prebirati špeh; sto strani tega špeha sem že predelal ∙ pog., ekspr. knjiga se je v nekaj dneh spremenila v špeh je postala zelo umazana, zamaščena ♪
514.      špeháč  -a m (á) pog. prašič, ki se goji za pridobivanje slanine: zaklal je dva špehača ♪
515.      špehár  tudi špêhar -ja m (á; ȇ) pog. prašič, ki se goji za pridobivanje slanine: rediti špeharje ♪
516.      špêhast  -a -o prid. (é) pog. zelo umazan, zamaščen: špehast klobuk, rob ovratnika ∙ pog., ekspr. brati špehaste knjige debele in umazane ♪
517.      špehàt  -áta -o prid. (ȁ ā) pog. debel, rejen: zaklali so špehato svinjo; špehat je kot pitan prašič ♪
518.      špêhek  -hka m (ē) ekspr. manjšalnica od špeh: zaklal je prašiča in odrl špehek / boš malo špehka in kruhka / špehek se mu nabira redi se ♪
519.      špehóvka  -e ž (ọ̄) ocvirkova potica: speči špehovko za pustni torek ♪
520.      štéhvanje  -a s (ẹ̄) etn. šega, da jezdeci v diru razbijajo na kol nasajen sodček, znana v Ziljski dolini: zmagovalec v štehvanju; štehvanje in rej pod lipo / ziljsko štehvanje ♪
521.      štéhvati  -am nedov. (ẹ̄) etn. sodelovati kot tekmovalec pri šegi, da se med ježo v diru razbija na kol nasajen sodček: letos je prvič štehval ♪

   372 397 422 447 472 497 522 547 572 597