Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eh (447-471)



  1.      pritléhen  -hna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je, se nahaja pri tleh: pritlehne veje drevesa / pritlehen veter 2. ekspr. vsakdanji, navaden: pritlehne misli; pritlehne zadeve / pritlehen človek
  2.      prizéhati  -am dov. (ẹ́) zehajoč priti: prizehati iz spalnice
  3.      prospèh  tudi prospéh -éha m ( ẹ́; ẹ̑) star. razvoj, razcvet: zavzemati se za prospeh družbe; prospeh gospodarstva
  4.      prótipehôten  -tna -o prid. (ọ̑-ó) voj. ki je, se uporablja proti pehoti: protipehotna mina / protipehotna ovira
  5.      psíhotéhničen  -čna -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na psihotehniko: psihotehnični pripomočki / psihotehnični test
  6.      psíhotéhnik  -a m (-ẹ́) strokovnjak za psihotehniko: naloge psihotehnikov
  7.      psíhotéhnika  -e ž (-ẹ́) psih. uporaba psiholoških testov, tehnik v praktične namene
  8.      rádiomehánik  -a m (ā-á) mehanik za izdelovanje in popravljanje radijskih aparatov: izučiti se za radiomehanika
  9.      rádiotéhnik  -a m (ā-ẹ́) strokovnjak za radiotehniko s srednjo izobrazbo: po poklicu biti radiotehnik
  10.      rádiotéhnika  -e ž (ā-ẹ́) 1. tehnika prenašanja signalov z radijskimi valovi: zanima ga radiotehnika; razvoj radiotehnike 2. izdelovanje, uporaba in popravljanje radijskih aparatov: ukvarjati se z radiotehniko
  11.      razčeháti  -ám dov.) redko raztrgati, razcefrati: volk je psu razčehal uhelj; žice so se razčehale razčehán -a -o 1. deležnik od razčehati: razčehani listi 2. razmršen, razkuštran: mož z razčehano brado ◊ zool. razčehana kosmača del ptičjega peresa iz nesprijetih res, resic
  12.      razčehljáti  -ám dov.) redko raztrgati, razcefrati: razčehljati list razčehlján -a -o 1. deležnik od razčehljati: razčehljan trak 2. razmršen, razkuštran: veverica s košatim, razčehljanim repom
  13.      razčêhniti  -em in razčehníti -čéhnem dov.; ẹ̑) nar. 1. razklati, preklati: strela je razčehnila drevo; z ostrim kamnom razčehniti; kol se je razčehnil 2. razpreti, odpreti: zver je razčehnila čeljusti
  14.      razdehtéti se  -ím se [dǝh tudi deh] dov., razdehtì se tudi razdêhti se (ẹ́ í) knjiž. razdišati se: po vsej hiši se je razdehtel vonj cvetoče lipe / utrgani cvet se kmalu razdehti
  15.      razkréhniti  -em tudi razkrêhniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) nav. ekspr. razklati, preklati: razkrehniti palico; potres je razkrehnil zid; podboj se je razkrehnil / razkrehniti se na dvoje ● ekspr. zver je razkrehnila gobec odprla, razprla; ekspr. ne dovolim ti, pa če se razkrehneš sploh ne razkréhniti se tudi razkrêhniti se poškodovati si sklep v kolku ali kolenu zaradi prevelikega razmika nog: junček, ki se je razkrehnil na ledu, je poginil
  16.      razmehčánost  -i ž (á) lastnost, značilnost razmehčanega: razmehčanost tal / ekspr. ob poslušanju glasbe se ga je polastila razmehčanost
  17.      razmehčáti  -ám dov.) narediti, povzročiti, da postane kaj (zelo) mehko: dež je razmehčal tla / razmehčati vosek / razmehčati usnje razmehčáti se ekspr. postati zelo ganjen: ob poslušanju glasbe se je čisto razmehčal razmehčán -a -o: razmehčan sneg; razmehčana tla
  18.      razmehkúžiti  -im dov.) pomehkužiti: razmehkužiti otroka; čisto se je razmehkužil razmehkúžen -a -o: razmehkužen človek
  19.      razpeháti  -ám [pǝh] dov.) ekspr. s silo, z močnimi sunki spraviti narazen: razpehala je radovedneže in se prerinila v sobo
  20.      raztéhtati  -am dov. (ẹ̑) s tehtanjem razdeliti: raztehtati zlato
  21.      rdečehláčar  -ja m () 1. ekspr. kdor nosi rdeče hlače: mali rdečehlačar 2. star. huzar: četa rdečehlačarjev je odjahala iz vasi
  22.      rehabilitácija  -e ž (á) glagolnik od rehabilitirati: rehabilitacija nedolžnih žrtev; moralna, politična rehabilitacija / rehabilitacija invalidov; zavod za rehabilitacijo / poklicna rehabilitacija
  23.      rehabilitacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na rehabilitacijo: rehabilitacijski postopek / rehabilitacijski zavod; rehabilitacijsko zdravilišče
  24.      rehabilitíranec  -nca m () kdor je rehabilitiran: politični rehabilitiranec ♦ med. poklicni rehabilitiranec
  25.      rehabilitírati  -am dov. in nedov. () 1. narediti, da kdo spet dobi dobro ime, ugled, čast: rehabilitirati po nedolžnem obsojenega; znanstvenik je v razpravi to zgodovinsko osebo v marsičem rehabilitiral; moralno, pravno rehabilitirati / rehabilitirati spomin umrlega ♦ jur. po prestani kazni priznati obsojenemu enake pravice, kot jih imajo drugi občani, razen tistih, ki so mu omejene zaradi izrečenega varnostnega ukrepa ali zaradi pravnih posledic obsodbe // narediti, da se komu spet prizna veljava, vrednost: rehabilitirati pisatelja // narediti, da se komu kaj spet prizna: rehabilitirati čast, zasluge koga 2. med. ponovno usposobiti telesno, duševno prizadetega za normalno življenje, določeno delo, poklic: rehabilitirati invalida; govorno, slušno rehabilitirati / medicinsko, psihološko rehabilitirati rehabilitíran -a -o: nekaj let po smrti je bil rehabilitiran

   322 347 372 397 422 447 472 497 522 547  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA