Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eh (4.151-4.175)


  1.      nastopíti  in nastópiti -im dov. (ȋ ọ́ ọ̑) 1. prikazati kaj naučenega v strnjenem sporedu pred občinstvom: nastopili so vsi učenci; na prireditvi so nastopili znani umetniki / nastopiti z vajami na orodju / pog. nastopiti na radiu, televiziji / nastopiti v vlogi Hamleta // biti dejavno navzoč na športni, kulturni prireditvi: naša reprezentanca bo nastopila na olimpiadi; nastopiti na festivalu zabavne glasbe / nastopiti za državno reprezentanco 2. navadno s prislovnim določilom javno, pred občinstvom prikazati mnenje, stališče: nastopiti na kongresu; na volitvah je nastopilo več strank; nastopiti s svojimi predlogi; avtoritativno nastopiti / knjiž. nastopiti v obrambo domovine / nastopiti proti rasni diskriminaciji // v zvezi s kot opraviti kako funkcijo: nastopiti kot branilec, priča / ekspr. pred gosti je nastopila kot prava dama 3. nav. ekspr. izraža začenjanje a) obstajanja, stanja: po nekaj dneh je nastopila kriza; megla, odjuga nastopi / smrt je nastopila zaradi strela v sence / knjiž.: nastopili so deževni dnevi so se začeli; nastopila je noč znočilo se je; ni še nastopil pravi čas prišel b) z glagolskim samostalnikom opravljanja dela, dejavnosti: nastopiti službo; elipt. nastopil je prvega začel delati, hoditi v službo / nastopiti dopust / nastopiti delo / svojo umetniško pot je nastopil na podeželskem odru ● zastar. sin je nastopil gospodarstvo (po očetu) prevzel, nasledil; zastar. nastopil je šestnajsto leto stopil je v šestnajsto leto ◊ jur. nastopiti kazen; šol. nastopiti v razredu imeti nastop nastopívši zastar.: prvič nastopivši na odru, je doživel velik aplavz; nastopivši mraz je napravil veliko škode ♪
  2.      nastréšek  -ška m (ẹ̑) 1. del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe; napušč: širok nastrešek; nastrešek hiše / lastovka si spleta gnezdo pod nastreškom; pren., knjiž. sedla je na klop pod gostim nastreškom češenj 2. streha nad kakim delom stavbe ali pred njim, navadno manjša; nadstrešek: zgraditi nastrešek; nastrešek ob vhodu ♪
  3.      nastréšje  -a s (ẹ̑) del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe; napušč: hiša ima široko nastrešje / poriniti voz izpod nastrešja; postaviti pod nastrešje ♪
  4.      natalíti  -ím dov., natálil (ȋ í) teh. 1. s taljenjem priti do določene količine česa: nataliti nekaj kositra 2. nekoliko staliti: vročina je natalila kontakte ♪
  5.      natánčen  -čna -o prid., natánčnejši (ȃ) 1. ki opravlja svoje delo, naloge v največji mogoči popolnosti: natančen delavec, uslužbenec; učitelj je zelo natančen, pretirano natančen; ekspr. ne bodi tako prekleto natančen; ta človek je natančen kot stroj / pri delu je natančen // narejen tako, da opravlja svojo nalogo v največji mogoči popolnosti: natančen merilni instrument; natančna tehtnica; za tako delo je potrebno natančno orodje 2. ki upošteva, zajema vse, tudi podrobnosti: natančna analiza, preiskava; potrebna je natančnejša kontrola vseh naprav; natančno merjenje / natančno navodilo / natančnejša obrazložitev sodbe 3. ki z največjo mogočo popolnostjo kaže, podaja resnično stanje: natančnega časa, datuma se ne spominjam; napisati natančen naslov; natančen opis dogodka; imeti natančne podatke / natančen načrt; natančna risba / račun ni natančen // ki se ujema z originalom: natančen prepis pogodbe natánčno 1. prislov od natančen: natančno analizirati snov; natančno določiti, predpisati; predstava se prične natančno ob petih točno ob petih / meriti čas na sekunde natančno; škodo so ocenili precej natančno 2. nav. ekspr. poudarja, da se trditev v največji mogoči meri sklada z resničnostjo: natančno tako sem povedal; zgodilo se je natančno desetega maja / dela potekajo natančno po načrtu / ponovil je vse do pike natančno; do minute natančno prihaja v službo ● ekspr. stvari ni treba jemati tako natančno čisto tako, kot je rečeno ali zapisano ♪
  6.      natánek  -nka -o prid. (ȃ) knjiž. natančen: v vseh stvareh je zelo natanek / spomniti se natankega datuma; prim. natanko ♪
  7.      natèg  -éga m (ȅ ẹ́) 1. nategnitev, nategovanje: žica se je pretrgala zaradi natega; nateg kože, vrvi 2. fiz., teh. istočasno delovanje dveh enako velikih, narazen usmerjenih sil, ležečih na isti premici: povečati nateg / obremenitev na nateg; prožnost v nategu ♪
  8.      natéga  -e ž (ẹ̑) teh. priprava v obliki cevi za izvlečenje, pretakanje tekočine: odstraniti vodo z natego; steklena natega / izvleči polno natego vina / princip natege ♪
  9.      natékati se  -am se nedov. (ẹ̑) 1. prihajati kam, pojavljati se kje v določeni količini: v strugo se nateka vsa voda s pogorja / kri se je natekala v lužo / ekspr. od kod se ti nateka toliko denarja; na trg se natekajo ljudje; pren., pesn. v sobo se je natekal mrak 2. dov. s tekanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: na travniku so se otroci natekali in nakričali natékati brezoseb., nar. vzhodno zamakati, puščati: na več krajih nateka / v osebni rabi streha spet nateka ♪
  10.      natíčen  -čna -o prid. (ȋ) teh. ki se natakne: priviti matico z natičnim ključem; strojček ima natično ročico ♪
  11.      natikálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž., redko ki se natakne: klotasti natikalni rokavi ♦ teh. natikalni ključi natični ključi ♪
  12.      natípkati  -am dov. (ȋ) napisati na pisalni stroj: natipkati dopis, govor; natipkati pet strani / natipkati v dveh kopijah natípkan -a -o: tekst še ni natipkan; to je slabo natipkano ♪
  13.      natólči  -tólčem [ou̯] dov., natólci natólcite in natolcíte; natólkel natólkla (ọ́) 1. s tolčenjem, udarjanjem priti do določene količine česa: natolkli so orehe za potico / natolkel je pet jajc v ponev ubil 2. ekspr. natepsti, pretepsti: sosedov fant ga je spet natolkel / domači klub je natolkel gostujoče moštvo premagal 3. redko nabiti, natlačiti: na podlago so natolkli plast gline ♪
  14.      natopírati  -am dov. (ȋ) s potegovanjem glavnika po laseh v smeri proti glavi narediti, da je pričeska bolj visoka, bujna: frizerka jo vselej natopira / natopirati lase natopíran -a -o: visoko natopirana pričeska ♪
  15.      natréti  -trèm tudi -tárem dov., natrì natríte; natŕl (ẹ́ ȅ, á) 1. z drgnjenjem nanesti tanko plast mastne ali tekoče snovi: natreti komu čelo, lasišče, telo; natrli so ga z mazilom; tla natrejo z voskom; natreti se z alkoholom ∙ ekspr. natreti koga z leskovim oljem natepsti, pretepsti ga 2. nekoliko streti: natreti lupino; zaradi nepazljivosti so se vsa jajca natrla; pren., ekspr. ta nesreča jih ni natrla 3. s trenjem priti do določene količine česa: natreti dovolj orehov za potico; natrl si je lešnike natréti se ekspr. priti kam, pojaviti se kje v velikem številu: otroci so se natrli okrog njega; na trg se je natrlo ljudi natŕt -a -o: s kremo natrte roke; natrto kolo ♪
  16.      nátrij  -a m (á) kem. mehka, na zraku in v vodi neobstojna kovina srebrno bele barve, element Na: natrij v spojinah ♪
  17.      nátrijev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na natrij: natrijeve soli, spojine / natrijev aluminat, bikarbonat, hidroksid, klorid, sulfat; natrijevo milo trdno, kosovno milo, ki se pridobiva iz maščob z natrijevim hidroksidom ♦ teh. natrijeva žarnica žarnica, v kateri seva svetlobo ionizirana natrijeva para ♪
  18.      natríléten  -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑) agr., v zvezi natriletno kolobarjenje kolobarjenje, pri katerem se zvrstijo določene kmetijske rastline v treh letih ♪
  19.      natrosíti  in natrósiti -im dov. (ȋ ọ́) spraviti kam določeno količino česa sipkega, drobnega: natrositi nekaj zrnja kokošim; pren., ekspr. natrosila jim je novic o njem ∙ ekspr. natrositi komu peska v oči zavestno prikriti, zamegliti komu resnico natróšen -a -o: po tleh natrošeni listi ♪
  20.      natupírati  -am dov. (ȋ) s potegovanjem glavnika po laseh v smeri proti glavi narediti, da je pričeska bolj visoka, bujna: frizerka jo je samo rahlo natupirala / zna dobro natupirati lase natupíran -a -o: natupirani lasje; bila je grdo, visoko natupirana ♪
  21.      náuk  -a [nau̯k] m (á) 1. s prilastkom sistem spoznanj o kakem pojavu, predmetu ali na kakem področju: priznati, sprejeti nov nauk; filozofski, naravoslovni, verski nauk; nauk o življenjskih pogojih, ki vplivajo na zdravje / razvojni nauk; nauk o celicah, dednosti, grbih, toploti, valovanju, zvoku; nauk o človeku // ta sistem spoznanj, vezan na določeno osebo, na določeno področje: Kopernikov heliocentrični nauk; to je dogmatični nauk cerkve 2. nav. ekspr. pouk, nasvet: izpolniti, upoštevati nauke staršev; hvaležen mu je za ta nauk / dati komu dober, koristen nauk; deliti nauke vsem ljudem / ravnati se po naukih vzgojiteljev / lepi, zlati nauki / moralni nauk / ta neuspeh naj ti bo nauk za bodočnost 3. nav. mn., zastar. šola, študij: dokončati nauke / obesiti nauke na kljuko / sprejeti koga v nauk v uk ● nar. iti k nauku popoldanskemu cerkvenemu opravilu; ekspr. za svoje ravnanje je dobil pošten nauk je bil ostro opomnjen, kaznovan; raba peša oznanjevati, širiti, učiti krive nauke kar vsebuje kaj, kar v določenem okolju ni priznano za pravo, pravilno ◊ lit. nauk kar izraža, kaže vsebina, konec kakega (umetniškega) dela, da je pri ravnanju, vedenju, mišljenju dobro, koristno upoštevati; rel. krščanski nauk pouk o krščanskih resnicah ♪
  22.      naúšnik  -a m (ȗ) nav. mn. predmet, ki ščiti ušesa pred mrazom: pokriti si ušesa z naušniki; volneni naušniki // del pokrivala, ki se da zavihati: kučma z velikimi naušniki ◊ teh. priprava za glušenje, dušenje zvoka, ki pokriva ušesa ♪
  23.      naváden  -dna -o prid., navádnejši (ȃ) 1. ki se zaradi pogostnosti pojavljanja ne razlikuje od stvari svoje vrste: na cesti je to navaden pojav, prizor; to je bilo njegovo navadno opravilo / premakniti kaj iz navadne lege / ekspr. otroku so dali zelo navadno ime / ekspr. to so najbolj navadne misli; pogovarjali so se o navadnih stvareh / ekspr. bil je čisto navaden dan; naučil se je samo najnavadnejših besed nemškega jezika osnovnih / gostobesednost je navadna napaka pisateljev začetnikov pogosta / nosil je navadno lovsko obleko preprosto, enostavno // star. vsakdanji, pogost: učitelj je bil v njihovi hiši navaden gost / taka noša je bila navadna v mestih 2. s širokim pomenskim obsegom ki ima v odnosu do stvari svoje vrste samo osnovne, splošne lastnosti, značilnosti: kupiti si navadne čevlje in gojzarje; navadni in patentni kozarci; knjiga je tiskana na navadnem papirju; avtomobil z navadno karoserijo; zamenjati navadno ključavnico s cilindrično; jesti navadno salamo; piti navadno vodo / ob navadnih dneh je srečeval malo ljudi ob delavnikih / vojsko je služil kot navadni vojak; podjetje zaposli več navadnih delavcev nekvalificiranih / navadni kruh industrijsko pečen pekovski kruh; navadne in vezane hranilne vloge; navadno leto leto, ki ima 365 dni 3. nav. ekspr. ki je komu v navadi: to se ne sklada z njegovo navadno točnostjo / knjigo je položil na navadno mesto 4. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: tega navaden človek ne more razumeti; navadno medenino mu je hotel prodati za zlato / to zahteva že najnavadnejša vljudnost // izraža podkrepitev trditve: čisto navaden blebetač je; to so navadne čenče; to je navadna goljufija ◊ bot. navadni bljušč, dežen, volčin; navadna črnoglavka, krhlika, melisa; navadna zvezdica njivski plevel s poleglimi stebelci in drobnimi belimi cveti, Stellaria media; ekon. navadna reprodukcija; fiz. navadni tlak tlak pri navadnih okoliščinah, približno en kilopond na kvadratni centimeter; navadna temperatura temperatura približno od 18° do 20° C; mat. navadni ali Briggsov logaritem logaritem z osnovo 10; navadni odvod odvod funkcije ene neodvisne spremenljivke; navadne obresti obresti, ki se ne pripisujejo h glavnici; ptt navadni telefonski pogovor telefonski pogovor, ki nima nobene označbe glede nujnosti ali vrste pogovora; navadna pošiljka pošiljka, ki nima nobene posebne označbe; navadno pismo; zool. navadni brizgač, prašiček; navadna čigra, koralnica navádno prisl.: navadno gre za praznike domov; to obleko nosi navadno v službo; ob tem času otroci navadno spijo; učenec je navadno točen; to je huda bolezen, navadno dolgotrajna; ta ruda se nahaja navadno v majhnih količinah; kakor navadno so se zbrali pri sosedu; sam.: to je nekaj navadnega ♪
  24.      navájati 1 -am nedov. (ā) 1. pripovedovati, zapisovati kaj, navadno z določenim namenom: navajati imena, številke; na koncu članka navaja avtor vire, ki jih je upošteval / navajati dokaze / med strokovnjaki, ki se ukvarjajo s to panogo, navaja tudi sebe / navajati kaj v opravičilo; navajati za primer // dobesedno pripovedovati, zapisovati tuje besedilo: kritik navaja za dokaz svoje trditve odlomke iz romana / dobesedno navajati // z oslabljenim pomenom izraža navzočnost česa v čem: naslednji člen navaja pravice in dolžnosti delavcev; obtožnica navaja več hudih prekrškov 2. knjiž., redko nagovarjati, napeljevati: navaja ga, naj gre študirat; vsi so ga navajali, naj se jim pridruži ● publ. to nas navaja k sklepu, da je ujetnik govoril resnico iz tega sklepamo navajajóč -a -e: navajajoč nove, tehtne razloge, jih je pregovoril ♪
  25.      navalíti  -ím dov., naválil (ȋ í) 1. z valjenjem, kotaljenjem spraviti kam: pred žago so navalili nekaj hlodov; mrvo je navalil k drevesu; ob vznožju so ležale velike skale, ki so se navalile z višin / skalo so navalili na pot zvalili // ekspr. napraviti, da je kdo dolžen opraviti kaj: skrb zanj je navalil drugim; preveč si mi navalil na rame 2. nav. ekspr. napasti, naskočiti, pritisniti: sovražnikove čete so navalile proti našim enotam; navaliti z vojsko na trdnjavo; nato so znova z vso silo navalili nanje; star. čete so se od vseh strani navalile na mesto / navaliti iz zasede / policija je navalila na demonstrante 3. ekspr. hitro, neurejeno priti kam v velikem številu: vsi so navalili k njemu; ljudje so navalili na blagajno; otroci so se z vpitjem navalili k vratom / novinarji so navalili nanj z vprašanji; pren. misli, skrbi so znova navalile nanj ● ekspr. kupci so navalili na blago ga kupovali v večjih količinah kot navadno navaljèn -êna -o: kup navaljenih hlodov, skal ♪

   4.026 4.051 4.076 4.101 4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA