Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eh (376-400)


  1.      potéhtati  -am dov. (ẹ̑) redko potežkati: z obema rokama je potehtal posodo; potehtati v roki ♪
  2.      pregréha  -e ž (ẹ̑) rel. kar je kdo storil zlasti moralno slabega, oporečnega: odpustil mu je vse pregrehe / kesati se pregreh grehov / knjiž. broditi v pregrehah // ekspr. prekršek, prestopek: očitali so mu različne pregrehe; pregreha nad predpisi / popustljivost je bila velika pregreha ♪
  3.      prehajáč  -a m (á) knjiž. kdor gre čez kaj: streljali so na vsakega prehajača, ki so ga opazili na mostu ♪
  4.      prehajálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki prehaja, navadno z enega stanja v drugo: prehajalne oblike, značilnosti / prehajalni toni; prehajalne barve ♪
  5.      prehájanje  -a s (ȃ) glagolnik od prehajati: opazovali so prehajanje vojakov čez reko; prehajanje vozila z enega prometnega pasu na drugega / prehajanje državne meje / prehajanje na nov sistem je povzročilo nekaj težav; začelo se je prehajanje na serijsko proizvodnjo / prehajanje proletariata na oblast je bil dolgotrajen proces / poskušal je slikati prehajanje barv ♪
  6.      prehájati  -am nedov. (ȃ) 1. hoditi čez kaj: drug za drugim so prehajali cesto; vojska je cel dan prehajala reko / čez našo deželo so večkrat prehajale vojne vihre / toplota prehaja s toplejšega telesa na hladnejše ♦ lingv. glagolsko dejanje prehaja na predmet // redko iti mimo česa: večkrat je prehajal njihovo hišo, pa se nikoli ni oglasil pri njih 2. s predlogom spreminjati, menjavati a) okolje: začeli so prehajati v sosednji oddelek; gostje so počasi prehajali v senco / velika večina vojakov je prehajala h gverilcem / prehajati od znanosti k politiki b) način dela, delovanja: gimnazije so prehajale z razrednega na predmetni pouk; od lahkih vaj postopoma prehajamo na težje / od pisanja pesmi je prehajal k pisanju črtic in novel / pri poučevanju je treba prehajati od znanega k neznanemu / prehajamo na drugo točko dnevnega reda začenjamo obravnavati probleme, predstavljene v drugi točki dnevnega reda c) način obstajanja: pri delu mišic prehaja sladkor v mlečno kislino; voda že pri navadni temperaturi prehaja v plinasto stanje / tu stena prehaja v položno pobočje / barve jesenskega gozda so prehajale iz žareče rumenih v motno rjave / pomlad je prehajala v poletje č) nav. ekspr. lastništvo, pripadnost: posestvo prehaja od očeta na sina; mesto je prehajalo iz rok sovražnikov v roke domačih / hiša prehaja iz rok v roke lastniki se pogosto menjajo / dolžnosti, pravice prehajajo na dediče // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začenjanje dejanja, kot ga določa samostalnik: začeli so prehajati v napad, v obrambo / pogovor je prehajal v prepir; zabava je prehajala v bučno razgrajanje 3. publ. pojavljati se nad določeno stopnjo, mero; presegati: publikacija ponekod prehaja značaj dokumentacije; njegova dramska praksa je daleč prehajala teoretična pojmovanja 4. knjiž. minevati, končevati se: leta mi zelo hitro prehajajo; noč je prehajala za nočjo, njega pa ni bilo domov 5. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik; obhajati: ob misli, kaj vse bi se lahko zgodilo, jo je prehajala groza; zaradi smradu me je prehajala slabost / po vsem telesu jo je prehajala hladna drhtavica ● ekspr. to mu že prehaja v navado tega se navaja; ekspr. ponižnost in vdanost ji že prehajata v meso in kri popolnoma se ju bo navadila; knjiž. ti dogodki prehajajo v zgodovino postali bodo znani zaradi svoje pomembnosti; knjiž. ko je vzel zdravilo, mu je začelo prehajati se mu je začelo stanje boljšati prehájati se zastar. sprehajati se: molče sta se prehajala po gozdu prehajáje redko: novica je prišla do nas, prehajaje iz ust do ust prehajajóč -a -e: jekleno modra, v zelenkasto prehajajoča barva; prehajajoča divjad; odmev prehajajočih neviht; v naturalizem prehajajoča zgodba ♪
  7.      prehájkati  -am dov. (ȃ) med narodnoosvobodilnim bojem s hajkanjem priti z enega konca česa na drugega: dve nemški diviziji sta prehajkali vso Gorenjsko / niso mogli prehajkati vseh notranjskih gozdov ♪
  8.      prêhistóričen  -čna -o prid. (ȇ-ọ́) knjiž. predzgodovinski: prehistorično kurišče / prehistorični človek ♪
  9.      prehistóričen  -čna -o prid. (ọ́) preveč historičen: romanu škodi prehistorična obdelava ♪
  10.      prehítek  -tka m (ȋ) knjiž. (časovna) prednost: dovolil jim je nekaj prehitka / ladja je imela eno uro prehitka je prehitela za eno uro // glagolnik od prehiteti: pri zidanju so se bali prehitka sosedov ◊ šport. dejstvo, da je igralec pri nogometu, hokeju na ledu pri podaji bližje nasprotnikovih vrat kot nasprotni igralci; ofsajd ♪
  11.      prehitênje  -a s (é) knjiž. glagolnik od prehiteti: pri prehitenju se je spotaknil in padel / križanje in prehitenje vlakov ♪
  12.      prehíter  -tra -o prid. (í ȋ) preveč hiter: prehiter je, da bi ga lahko dohiteli / prehitra hoja / prehitra in nepremišljena ženitev prehítro prisl.: prehitro govoriti; čas prehitro teče ♪
  13.      prehitéti  -ím dov., prehítel (ẹ́ í) 1. s hitrejšim premikanjem priti pred koga, ki gre spredaj: tekel je, da bi ga prehitel; prehitela jo je za nekaj korakov / avtomobil je prehitel avtobus ravno na ovinku 2. biti hitrejši in navadno uspešnejši od koga: s svojimi nazori je prehitel sodobnike; v proizvodnji celuloze smo prehiteli marsikatero državo; prehiteti koga v razvoju, tekmovanju, znanju / pri delu ga je vedno prehitel 3. nav. ekspr. narediti kaj prej kot kdo drug: hotel je nekaj reči, pa ga je sin prehitel; žena ga je s šoferskim izpitom prehitela; prehiteti koga z odgovorom // pojaviti se prej, kot se pričakuje, želi: bal se je, da jih prehiti noč; hitiva, da naju ne prehitita mraz in sneg / zadnje podražitve so precej prehitele zvišanje osebnih dohodkov ● ekspr. njega je prehitel čas ni se prilagodil razmeram; ni napreden; pri delu ga je čas prehitel dela ni utegnil dokončati; ekspr. pri pisanju spominov ga je prehitela smrt umrl je, preden jih je napisal, dokončal; ekspr. prehitel je vsako njeno željo jo je takoj, predčasno izpolnil; žarg., šport. prehitel ga je za (en) krog za čas, v katerem se prevozi, prehodi določena krožna pot; ekspr. žena se boji, da bi jo prehitelo da bi rodila pred določenim, izračunanim rokom prehitéti se ekspr. 1. prenagliti se: vse prej premisli, nikoli se ne prehiti 2. preveč hiteti: ni se bati, da bi se prehitel ♪
  14.      prehiteváč  -a m (á) knjiž. avtomobilist, ki (rad) prehiteva: na cestah so najbolj nevarni prehitevači ♪
  15.      prehiteválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prehitevanje: prehitevalni pas / prehitevalna hitrost ♪
  16.      prehitévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od prehitevati: nepravilno, prepovedano prehitevanje; prehitevanje po desni strani / prehitevanje v rasti, razvoju / prehitevanje dogodkov, možnosti / prehitevanje konfliktov preprečevanje ♪
  17.      prehitévati  -am nedov. (ẹ́) 1. s hitrejšim premikanjem prihajati pred koga, ki gre spredaj: ljudje so jih dohitevali in prehitevali; prehitevati kolono vozil; prehitevati levo, na ovinku; v teku prehitevati 2. biti hitrejši in navadno uspešnejši od koga: svoje kolege je prehitevala z izpiti in ocenami / proizvodnja prehiteva potrošnjo je večja 3. nav. ekspr. delati kaj prej kot kdo drug: prehitevati koga v rasti, razvoju; prehitevati z odgovorom / beseda prehiteva besedo // pojavljati se prej, kot se pričakuje, želi: podražitve so zelo prehitevale zvišanje plač ● njegova ura prehiteva kaže več, kot je v resnici; ekspr. prehitevati dogodke vnaprej ukrepati neglede na razvoj česa; ekspr. delo ga vedno prehiteva ga ima več, kot ga lahko opravi; ekspr. njene želje prehitevajo možnosti so večje kot možnosti prehitévati se 1. nav. ekspr. smiselno nepovezano, nelogično pripovedovati: ne zna pripovedovati po vrsti, vedno se prehiteva // redko kosati se: prehitevati se v pridnosti 2. knjiž. prenagljeno ravnati: vse dobro premisli, nikoli se ne prehiteva; prehitevati se z odločitvami ● ekspr. vprašanja otrok so se kar prehitevala bilo jih je zelo veliko prehitevajóč -a -e: prehitevajoči avtomobili; prehitevajoče se besede prehitévan -a -o: prehitevano vozilo ♪
  18.      prehitévček  -čka m (ẹ̑) knjiž., redko prezgodaj rojen otrok: prehitevčka so za silo oskrbeli ♪
  19.      prehlàd  -áda m (ȁ á) vnetje sluznice, navadno na dihalih, z nekoliko povišano temperaturo: nalesti se prehlada / odporen je proti prehladu ne prehladi se hitro ♪
  20.      prehláden  -dna -o prid. (ȃ) navadno v zvezi prehladna bolezen ki jo povzroči prehlad: zelo je odporen proti različnim prehladnim boleznim ♪
  21.      prehláden  -dna -o stil. -ó prid. (á) preveč hladen: čaj je že prehladen; prehladna soba; vreme je postalo prehladno ♪
  22.      prehladíti  -ím dov., prehládil (ȋ í) z ohladitvijo povzročiti vnetje sluznice, navadno na dihalih: prehladiti otroka; pazi, da se ne prehladiš / zelo je prehladil črevesje; prehladiti si mehur ∙ ekspr. prehladiti testo z ohladitvijo povzročiti, da testo ne vzhaja prehlajèn -êna -o: prehlajeni otroci naj ostanejo doma; doma so vsi prehlajeni; zelo si prehlajen ♪
  23.      prehlájati  -am nedov. (á) večkrat prehladiti: prehlajati otroka; na jesen se prehlajam ♪
  24.      prehlajênje  -a s (é) glagolnik od prehladiti: bal se je prehlajenja ♪
  25.      prehlajênost  -i ž (é) stanje prehlajenega človeka: kljub prehlajenosti je odpotoval ♪

   251 276 301 326 351 376 401 426 451 476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA