Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eh (3.047-3.071)


  1.      konkordánca  -e ž (ȃ) 1. knjiž. skladnost, ujemanje: konkordanca interesov posameznika in družbe; konkordanca mnenj 2. nav. mn., biblio. seznam po abecedi razvrščenih besed, pojmov z navedbo vseh mest, ki se nanašajo nanje: analiza na osnovi konkordanc / biblične konkordance ◊ geol. vzporednost skladov; tisk. merska enota v tiskarstvu, okrog 18 mm ♪
  2.      konkurénca  -e ž (ẹ̑) 1. prizadevanje, da je z večjo kvaliteto blaga ali nižjo ceno izdelkov, z boljšimi storitvami kdo boljši kot nasprotnik, tekmovanje: med podjetjema se je začela konkurenca; priti do močne, ostre medsebojne konkurence / pritisk konkurence na trgu je popustil / izdelki so dobro zdržali konkurenco / mednarodna konkurenca / pog. kupuje pri konkurenci konkurentu // prizadevanje, da je kdo boljši kot nasprotnik kje, v čem sploh: v šoli je med nama velika konkurenca / pojavila se je konkurenca na vseh področjih 2. navadno s predlogom akcija, pri kateri se ugotavlja kvaliteta koga v razmerju do drugega, tekma: bil je izločen iz konkurence / zmagal je v konkurenci za naslov prvaka / tekmujejo v članski, ekipni, mladinski konkurenci pri kateri se za tekmovanje določi član, ekipa, mladinec / publ. filmi so prišli v uradno konkurenco; ogled filma v konkurenci // pog. tekmec: v nastopu niso imeli konkurence / v razmeroma močni konkurenci je osvojil prvo mesto ● delati komu konkurenco biti mu enakovreden tekmec ◊ ekon. nelojalna konkurenca ki ni v skladu s pravnimi predpisi, poslovnimi običaji in poslovno moralo; nepopolna konkurenca za katero so značilne omejitve glede ponudbe in povpraševanja; prosta ali svobodna konkurenca brez kakršnihkoli omejitev glede ponudbe in povpraševanja; notranja konkurenca konkurenti iz domače države, iz določenega ožjega območja; zunanja konkurenca konkurenti iz tuje države, iz drugega območja; šport. igrati, nastopiti izven konkurence igrati, nastopiti na tekmovanju, ne da bi bili upoštevani rezultati ♪
  3.      konkurírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. prizadevati si, da je z večjo kvaliteto blaga ali nižjo ceno izdelkov, z boljšimi storitvami kdo boljši kot nasprotnik, tekmovati: podjetje uspešno konkurira privatnim proizvajalcem; družbe so se domenile, da si ne bodo konkurirale // prizadevati si, da je kdo boljši kot nasprotnik kje, v čem sploh: konkurirati na vseh področjih / rad bi mi tudi v šahu konkuriral bil enakovreden nasprotnik 2. sodelovati v akciji, pri kateri se ugotavlja kvaliteta koga v razmerju do drugega, tekmovati: konkurirati za nagrado, prvo mesto / njegov film je uspešno konkuriral 3. publ. udeleževati se razpisa, natečaja: tudi on je konkuriral za to učiteljsko mesto ♪
  4.      konservatívec  in konzervatívec -vca m (ȋ) 1. v nekaterih deželah član konservativne stranke: voditelj angleških konservativcev ♦ polit. pripadnik konservativne, nazadnjaške stranke, desničar 2. ekspr. kdor ima nesodobne, zastarele nazore: v teh stvareh je pravi konservativec ♪
  5.      konsisténca  tudi konzisténca -e ž (ẹ̑) fiz. gostota, sprijemljivost snovi, odvisna od razmerja tekočih in trdnih sestavnih delov: določiti, meriti konsistenco; izboljšati konsistenco barve / ima gosto konsistenco; mehka, trda konsistenca; pren., knjiž. notranja konsistenca in koherenca gospodarskega plana ♦ agr. konsistenca tal; grad. konsistenca betona gostota, sprijemljivost betona, odvisna od količine vode, cementa in peska ♪
  6.      konsisténten  tudi konzisténten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na konsistenco: konsistenten in koherenten / konsistentna politika ♦ teh. konsistentna mast mast iz mila in mineralnega olja ♪
  7.      konsonánca  -e ž (ȃ) 1. muz. blagoglasno razmerje dveh ali več tonov: disonanca in konsonanca 2. knjiž. skladnost, soglasje, ubranost: v delu se čuti konsonanca med avtorjevim sporočilom in problemi sodobnosti ♪
  8.      konstánten  -tna -o prid. (ȃ) 1. ki se ne spreminja, ne spremeni; nespremenljiv, stalen: temperatura je bila ves čas konstantna / bolj ali manj konstantne oblike ustaljene ♦ ekon. konstantni kapital kapital, vložen v produkcijska sredstva; fiz. konstantna vrednost; mat. konstantni člen člen, v katerem ne nastopa spremenljivka, stalni člen // publ. nenehen, neprestan: konstantno večanje izvoza 2. redko vztrajen, trden: v svojih sklepih je bil konstanten konstántno prisl.: cene industrijskim izdelkom konstantno rastejo ♪
  9.      konstitucionalízem  -zma m (ȋ) politična ureditev, ki temelji na ustavi: prehod iz absolutizma v konstitucionalizem // prizadevanje za tako ureditev: razvoj konstitucionalizma na Angleškem ♪
  10.      konstruírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. uresničevati svoje (izvirne) zamisli, zlasti na področju tehnike: konstruirati stroj / konstruiral je nov tip letala // redko sestavljati, delati: zvočnike je sam konstruiral 2. ekspr. neprepričljivo, slabo pisati, govoriti: ta pisatelj velikokrat samo konstruira ◊ geom. konstruirati trikotnik narisati, načrtati konstruíran -a -o: svobodno konstruirani teksti ♪
  11.      konstrúkcija  -e ž (ú) 1. kar nosi, podpira, povezuje stavbo, objekt: postaviti konstrukcijo; betonska, lesena konstrukcija; lita, varjena konstrukcija; konstrukcija iz aluminija / namestitev nove strešne konstrukcije; ob potresu je bila poškodovana tudi stropna konstrukcija / z oslabljenim pomenom mostna konstrukcija most 2. redko stavba, objekt: lesene konstrukcije ob cesti 3. uresničitev svojih (izvirnih) zamisli, zlasti na področju tehnike: konstrukcija letala, stroja mu je uspela / gred se je zvila zaradi napake v konstrukciji // s prilastkom način, tehnična izvedba take uresničitve: letalo nove konstrukcije / narejen je v solidni konstrukciji 4. knjiž. zgradba, ustroj, kompozicija: podobno konstrukcijo imajo tudi Shakespearove drame; neslovenska konstrukcija stavkov / poznati konstrukcijo telesa / njegovi junaki so zgolj abstraktne, umetne konstrukcije tvorbe ◊ aer. lupinasta konstrukcija letala po tankosti, ukrivljenosti zunanjih nosilnih sten podobna (jajčni) lupini; grad. lahka konstrukcija iz lahkega materiala ali iz votlih, izvotljenih elementov; masivna konstrukcija iz opeke, kamna, litega betona; mrežasta konstrukcija iz tankih zlasti jeklenih palic ali cevi; skeletna konstrukcija iz stebrov in vodoravnih plošč; lingv. ablativna konstrukcija v nekaterih jezikih zveza prilastka in odnosnice v ablativu kot prislovno določilo v stavku; infinitivna konstrukcija nedoločniška konstrukcija ♪
  12.      konstrukcíjski  tudi konstrúkcijski -a -o prid. (ȋ; ú) nanašajoč se na konstrukcijo ali konstruiranje: konstrukcijski material / gre za posamezne konstrukcijske dele; konstrukcijski element / konstrukcijska napaka / konstrukcijski biro tovarne; konstrukcijski oddelek / strojni in konstrukcijski ključavničar ◊ geom. konstrukcijska naloga naloga, ki se rešuje z načrtovanjem, risanjem; teh. konstrukcijske kovice večje kovice za jeklene konstrukcije; konstrukcijsko jeklo jeklo za izdelavo konstrukcij in strojev ♪
  13.      konstruktivízem  -zma m (ȋ) umetnostna smer po prvi svetovni vojni, ki pod vplivom tehničnega razvoja poudarja obliko, konstrukcijo: ruski konstruktivizem; futurizem in konstruktivizem ♪
  14.      konstrúktor  -ja m (ú) 1. kdor uresničuje svoje (izvirne) zamisli, zlasti na področju tehnike: konstruktor kmetijskih strojev / inženir konstruktor 2. redko sestavljavec, oblikovalec: konstruktor kolesa; pren., ekspr. je domiseln konstruktor novel ♪
  15.      konsúmen  in konzúmen -mna -o prid. (ȗ) 1. knjiž. potrošniški, potrošen: konsumno blago; konsumne dobrine / konsumne potrebe 2. agr. namenjen prehrani: proizvodnja konsumnih jajc; konsumno mleko 3. v zvezi konsumno društvo, v nekaterih deželah društvo, ki preskrbuje člane s potrošnimi dobrinami: je član konsumnega društva ♪
  16.      kónta 2 -e ž (ọ̑) etn. fantovska družba pri ziljskem štehvanju: starešina konte ♪
  17.      kontákt  -a m (ȃ) 1. popolno približanje dveh ali več predmetov; stik, dotik: prišlo je do kontakta med površinama / razletel se je pri kontaktu z zemljo / železo v kontaktu z vodo oksidira v stiku 2. elektr. pojav ali stanje, ko sta dve stvari tako blizu skupaj, da je med njima možno prehajanje česa, stik: prekiniti kontakt / dober, slab kontakt; električni kontakt / vključiti kontakt pri avtomobilu / delovni kontakt stanje, ko sta kontaktna elementa sklenjena v delovnem stanju; mirovni kontakt / ima kontakte; vtičnica z varnostnim kontaktom 3. odnos, ki omogoča dogovarjanje, sodelovanje; stik, zveza: kontakti med njima so vzpostavljeni / izgubiti kontakt s poslušalci / direkten, indirekten kontakt / z njim je v osebnem, poslovnem kontaktu; biti v pismenem, stalnem kontaktu / mednarodni, politični kontakt; kontakt med znanostjo in prakso // (neposredno) dogovarjanje, sodelovanje: že prvi kontakti kažejo, da so med njimi dobri odnosi ◊ avt. kontakt prekinjevalca kladivce in nakovalce pri motorju avtomobila ♪
  18.      kontaktíranje  -a s (ȋ) glagolnik od kontaktirati: njegovo delo zahteva nenehno kontaktiranje z ljudmi / oblike kontaktiranja so različne ♪
  19.      kontaminácija  -e ž (á) 1. knjiž. spajanje, združevanje: kontaminacija dveh stilov; kontaminacija prvotne zgodbe s samostojno ljubezensko dramo / nastati s kontaminacijo 2. publ. onesnaženje, okuženje: kontaminacija vode ◊ lingv. kontaminacija nastanek novega jezikovnega elementa, pojava zaradi medsebojnega vplivanja dveh različnih jezikovnih elementov, pojavov; voj. kemična, radioaktivna kontaminacija okuženje s kemičnimi sredstvi, radioaktivnimi snovmi, bojnimi plini ♪
  20.      kontéjner  -ja m (ẹ̑) teh. velik zaboj za kombinirano prevažanje blaga na velike razdalje: prekladati kontejnerje; poslati blago v kontejnerjih ♪
  21.      kontejnerizácija  -e ž (á) teh. uvajanje prevažanja blaga v kontejnerjih ♪
  22.      kontracépcija  -e ž (ẹ́) uporaba določenih sredstev za preprečevanje spočetja, zanositve: odločiti se za kontracepcijo / razširitev kontracepcije / posvetovalnica za kontracepcijo ♦ med. hormonska, kemična kontracepcija; mehanična, oralna kontracepcija ♪
  23.      kontradiktóren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kontradikcijo; protisloven: kontradiktorna izraza; njuni trditvi sta kontradiktorni ♦ filoz. kontradiktorna pojma pojma, izmed katerih eden izključuje, zanika veljavnost drugega, protislovna pojma; kontradiktorni sodbi sodbi, izmed katerih ena izključuje, zanika veljavnost druge, protislovni sodbi; jur. kontradiktorni postopek sodni postopek, ki se vodi v obliki spora med dvema strankama pred sodiščem, ki odloča o tem sporu; kontradiktorna sodba sodba, s katero sodišče odloči o spornem predmetu na podlagi gradiva in nasprotujočih si predlogov obeh strank, dvostranska sodba; kontradiktorni stranki tožnik in toženec v pravdnem postopku ♪
  24.      kontradiktórnost  -i ž (ọ̑) knjiž. značilnost kontradiktornega: kontradiktornost trditev ♦ jur. načelo kontradiktornosti načelo, s katerim se izraža, da se postopek vodi kot spor dveh strank ♪
  25.      kontrahírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. redko sklepati pogodbo, pogajati se: oseba, s katero kontrahira, je za to pooblaščena 2. zlasti prva leta po 1945 sklepati pogodbo glede (obvezne) oddaje, odkupa določene količine (poljskih) pridelkov, živine: nekateri kmetje niso hoteli kontrahirati / žarg. kontrahiral je dva tisoč kil krompirja prijavil za oddajo; oddal kontrahíran -a -o: kontrahirani krompir; kontrahirane količine semenskega žita ◊ lingv. kontrahirani samoglasnik samoglasnik, nastal iz dveh ali treh samoglasnikov ♪

   2.922 2.947 2.972 2.997 3.022 3.047 3.072 3.097 3.122 3.147  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA