Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eh (301-325)

301.      omehčávati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, povzročati, da postane kaj mehko, mehkejše: z milom omehčavati kožo 2. ekspr. povzročati, da postane kdo pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva: to omehčava tudi mojega očeta ♪
302.      omehkúžiti  -im dov. (ú ȗ) star. pomehkužiti: udobno življenje človeka omehkuži; v toplem hlevu se živina omehkuži omehkúžen -a -o: omehkuženi ljudje ♪
303.      omehúriti se  -im se dov. (ú ȗ) knjiž. pokriti se z mehurji: koža opečenca se je omehurila omehúrjen -a -o: omehurjen od kopriv ♪
304.      opeháriti  -im dov. (á ȃ) ekspr. ogoljufati, prevarati: ta slepar bi me rad opeharil / opehariti koga za dediščino / čutil je, da so ga opeharili za veliko upanje opeháriti se redko imeti škodo, izgubo: kadar je prodajal, se je vselej opeharil / opeharil se je, ko se je poročil z njo opehárjen -a -o: opeharjeni kupci; biti opeharjen za sadove zmage ♪
305.      opehárjenec  -nca m (ȃ) ekspr. kdor je ogoljufan, prevaran: opeharjenci so se zaman jezili ♪
306.      opehárjenost  -i ž (ȃ) ekspr. prevaranost: občutek opeharjenosti ♪
307.      ôreh  -éha m (ó ẹ́) listnato drevo z močnimi vejami ali njegov koščičasti sad: tolči, treti orehe; lupiti orehe odstranjevati zeleno lupino; drobni, piškavi orehi / dodati za oreh masla / klešče za orehe / pog. omara iz oreha orehovega lesa ∙ smejal se je, kot bi orehe stresal glasno, hrupno; nar. laški orehi boljši, debelejši; ekspr. piškavega oreha ne dam za njegov izpit prepričan sem, da ga ne bo naredil; ekspr. to ni vredno piškavega oreha zelo malo, nič; ekspr. to besedilo bo za prevajalca trd oreh je težko prevedljivo ♦ bot. oreh enosemenski zaprti plod, ki odpade kot celota; črni oreh severnoameriško drevo s celorobimi, spodaj dlakavimi lističi in koščičastimi plodovi, Juglans nigra // v zvezi kokosov oreh plod kokosove palme: obirati kokosove orehe ♪
308.      oréhov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na oreh: orehovi listi; orehova veja / orehova lupina; okusna orehova jedrca / orehov liker; orehovi rogljiči, štruklji; orehove palačinke; orehova potica; orehovo pecivo / orehov furnir; orehov les / orehova omara / obleka orehove barve ♦ gastr. orehov kipnik kipnik z orehi oréhovo prisl.: orehovo rjav obraz ♪
309.      oréhovec  -vca m (ẹ́) 1. premog v velikosti od 1,5 do 3 cm: kockovec in orehovec 2. žganje iz orehov: ponudili so mu orehovec; požirek orehovca ◊ bot. orehovci drevesa s sestavljenimi listi in koščičastimi plodovi, Juglandaceae ♪
310.      orehovína  in oréhovina -e ž (í; ẹ́) orehov les: omara, vrata iz orehovine; stene so obite z orehovino ♪
311.      oréhovka  -e ž (ẹ́) nav. ekspr. orehova potica: spekla je pogačo in orehovko ♪
312.      osméhniti se  -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž., redko nasmehniti se: v zadregi se je osmehnil ♪
313.      ošpeháti  -ám dov. (á ȃ) pog., ekspr. umazati, zlasti z mastjo, maščobo: ošpehal (si) je obleko ošpehán -a -o: njegov klobuk je ves ošpehan ♪
314.      pehálen  -lna -o [pǝh] prid. (ȃ) strojn., v zvezi pehalni stroj stroj za obdelovanje kovine s kratkim gibom ♪
315.      pehálo  -a [pǝh] s (á) 1. agr. priprava za odstranjevanje gnoja iz hleva: gnojne vile in pehala 2. strojn. gibljivi del obdelovalnega stroja za rezanje s kratkim gibom ♪
316.      péhanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od pehati, utrujati: pehanje v hrib / pehanje za denarjem ♪
317.      pehánje  -a [pǝh] s (ȃ) glagolnik od pehati, suvati: vsiljivca so s pehanjem spravili skozi vrata / pehanje v gneči / pehanje za boljši kos kruha; pehanje za denarjem ♪
318.      pêhar  -árja stil. -ára m (é á) navadno okrogla posoda, pletena iz slame: plesti peharje; dati testo v pehar / nabrati pehar hrušk ♪
319.      pehárček  in pêharček -čka m (á; é) manjšalnica od pehar: v roki je držala peharček žita za kokoši ♪
320.      peháriti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. goljufati, varati: pri prodajanju je peharil ljudi / mene ne boš peharil ♪
321.      péhati  -am nedov. (ẹ̑) redko utrujati, gnati: konja je pehal, da je bil ves penast / pot ga je pehala; zaradi strmine se je zelo pehal péhati se ekspr. truditi se, prizadevati si: noč in dan se je pehal in potil ♪
322.      peháti  -ám [pǝh] nedov. (á ȃ) nav. ekspr. 1. s silo, z močnimi sunki spravljati kam: vsiljivce so pehali iz dvorane; brezobzirno so ga pehali vstran / pehati drva, les po drčah spravljati, spuščati / ženska je pehala pred seboj voziček potiskala, rinila // s silo, z močnimi sunki povzročati premike, premikanje: od vseh strani ga stiskajo in pehajo; brezoseb. ko se je vlak premaknil, ga je pehalo sem ter tja // udarjati, suvati: premagance so tepli in pehali 2. delati, povzročati, da pride kdo v določeno stanje: pehati koga v nesrečo; ta misel me peha v obup; pehati državo v vojno peháti se 1. s prislovnim določilom suvaje se premikati skozi množico ljudi: mimo njega so se pehali ljudje s kovčki in košarami; pehati se k izhodu; pehati se v gneči / pehati se po snegu v hrib 2. truditi se, prizadevati si: noč in dan se peha; pehati se za denar, oblast; pehati se za bogastvom; kaj se tako pehaš z delom; peha se ko črna živina zelo, hudo / zagrenjen se peha skozi življenje 3. nav. 3. os., s smiselnim osebkom v dajalniku izdihavati zrak, pline iz želodca zaradi krčev v trebušni votlini: peha se mu; po vinu se mu peha / čebula se mu je pehala / iz želodca se mu je pehalo peháje: vpil je, pehaje ga z roko pehán -a -o: bil je pehan od hiše do hiše ♪
323.      péhlevi  -ja m (ẹ̑) lingv. narečje perzijščine od 3. stoletja pred našim štetjem do 10. stoletja našega štetja: pesem v pehleviju ♪
324.      pehniti  ipd. gl. pahniti ipd. ♪
325.      pehôta  -e ž (ó) rod kopenske vojske, katerega vojaki se bojujejo peš ali iz oklepnih vozil: pehota in konjenica / služiti vojaški rok pri pehoti ♦ voj. mehanizirana pehota ki se prevaža z oklepnimi vozili, bojuje pa se peš ob podpori ognja iz oklepnih vozil; mornariška pehota ki se prevaža z ladjami, bojuje pa se na kopnem; motorizirana pehota ki se prevaža s kamioni, bojuje pa se peš ♪

   176 201 226 251 276 301 326 351 376 401