Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eh (22-46)

22.      bíomehánika  -e ž (ȋ-á) nauk o mehaničnih silah v organizmih ♪
23.      bíotéhnika  -e ž (ȋ-ẹ́) veda o uporabi tehnike pri gojenju organizmov: živinska biotehnika ♪
24.      bíotéhniški  -a -o prid. (ȋ-ẹ́) nanašajoč se na biotehniko: biotehniška fakulteta / uporaba biotehniškega orožja ♪
25.      birotéhnika  -e ž (ẹ́) adm. vse administrativno tehnično delo: prizadevanje za izboljšanje birotehnike // tehnični pripomočki in oprema za to delo ♪
26.      boléhanje  -a s (ẹ́) glagolnik od bolehati: dolgotrajno bolehanje ♪
27.      boléhati  -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) biti dalj časa, večkrat, a ne hudo bolan: mati že dolgo boleha; bolehati na jetrih; bolehati za mrzlico, neustalj. na mrzlici / drevesce boleha hira; pren. odbor društva boleha za nedelavnostjo; boleha za radovednostjo bolehajóč -a -e: bolehajoča žival ♪
28.      boléhav  -a -o prid. (ẹ́) ki je dalj časa, večkrat, a ne hudo bolan: bolehav otrok, starček; vseskozi je bolehav; bolehav od rojstva / redko njegov obraz je bolehave sive barve ♪
29.      boléhavec  -vca m (ẹ́) redko bolehav človek: starčki in bolehavci ♪
30.      boléhavost  -i ž (ẹ́) stanje bolehavega človeka: bolehavost mu je podrla vse načrte; trdovratna bolehavost ♪
31.      bolêhen  in boléhen -hna -o prid., bolêhnejši in boléhnejši (é ē; ẹ́ ẹ̄) ki je slabega, šibkega zdravja: bolehen otrok, starček; bolehen je in slabo hranjen / bolehna barva kože ♪
32.      boléhnež  tudi bolêhnež -a m (ẹ̑; ȇ) bolehen človek ♪
33.      bolêhnost  in boléhnost -i ž (é; ẹ́) stanje bolehnega človeka: zaradi bolehnosti večkrat manjka v šoli; vzroki bolehnosti otrok so različni ♪
34.      bréhati  -am nedov. (ẹ̄) ekspr., redko močno in hripavo kašljati: vso zimo je brehal ♪
35.      bréhav  -a -o in brehàv -áva -o prid. (ẹ́; ȁ á) redko ki močno in hripavo kašlja: brehav možak ♪
36.      brehávt  -a m (ȃ) ekspr., redko kdor močno in hripavo kašlja ♪
37.      céh  -a m (ẹ̑ ẹ̄) nekdaj stanovska organizacija obrtnikov iste stroke: sprejeli so ga v ceh; združevati se v cehe; čevljarski ceh // slabš. skupina ljudi istega poklica z enakimi interesi: filmski, novinarski ceh ♪
38.      céha ¹ -e ž (ẹ̄) pog. znesek, ki se plača v gostilni, zlasti za pijačo; zapitek: danes plačam ceho jaz / vrača se od cehe popivanja, veseljačenja ∙ pog. zmeraj plačuje ceho za druge trpi (škodo) zaradi drugih ♪
39.      céha ² -e ž (ẹ̑) žarg. rudnik, rudniški obrat: Tujina in vojna sta ga pehnili domov, naj blazen berači, umira doma .. prej kôpal je v Spittlu na cehi V a (M. Klopčič) ♪
40.      céhati  -am nedov. (ẹ̄) pog. popivati, veseljačiti: po cele noči je cehal ♪
41.      céhmošter  tudi céhmešter -tra m (ẹ́) star. cerkveni ključar: njegov oče je bil cehmošter; izvolili so novega cehmoštra // nekdaj starešina ceha: cehmošter čevljarjev ♪
42.      céhoven  -vna -o prid. (ẹ̄) star. cehovski: oblečen v cehovni kroj / cehovna pravila ♪
43.      céhovski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na ceh: cehovski mojster; cehovski privilegiji; razvoj cehovskih organizacij; cehovska proizvodnja / cehovsko znamenje; cehovsko-fevdalni sistem / cehovska miselnost ♪
44.      céhovstvo  -a s (ẹ̄) nekdaj organizacija in delovanje cehov: ta kraj je bil dolgo središče cehovstva; zgodovina cehovstva // slabš. cehovska miselnost: treba se je otresti cehovstva ♪
45.      céhta  -e ž (ẹ̑) 1. star. slamnjača: ležati na cehti 2. ekspr., redko debela, močna ženska: takole dekle, taka cehta, pa lenari ♪
46.      čèh  čêha m (ȅ é) nar. vzhodno fant, deček: puže in čehi se že zbirajo ♪

   1 22 47 72 97 122 147 172 197 222