Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Eh (2.076-2.100)
- grebén -a m (ẹ̑) 1. podolgovata, ozka izboklina ali vzpetina: na sredi kolovoza se dela greben; odlitki so bili slabi in polni grebenov // izbokli del vala: na vodi so se delali grebeni; morski greben / ladja se ziblje na grebenih valov 2. podolgovata, strma gorska vzpetina: vzpeti se na greben; krenili smo po grebenu; gozdni, skalnati grebeni; vznožje grebena / gorski greben / koralni greben nadvodni ali podvodni greben, ki so ga zgradile korale 3. rdeč nazobčan kožni izrastek na vrhu petelinove glave: petelin z rdečim, pravilno zobčastim grebenom ∙ ekspr. greben se mu je povesil ni mu bilo prav, čutil se je ponižanega; nehal je biti domišljav; ekspr. mu že raste greben postaja domišljav, prevzeten 4. vet. sprednji, izbočeni del hrbta: pobožati psa po grebenu; jezdec se je naslonil konju na greben viher ◊ anat. nosni greben vrhnji del nosu, ki daje
nosu profil; lopatični greben izboklina na hrbtni ploskvi lopatice; arheol. greben ojačeni del oglavja čelade; grad. greben rob, stik strešnih nagibov; meteor. greben del anticiklona, ki je raztegnjen v eno stran; greben visokega zračnega pritiska slabi; teh. greben daljša, ozka enakomerna izboklina na strojnem delu za preprečevanje vzdolžnega premika; vtirjevalni greben kolobar na robu platišča, ki drži kolo na tirnici; tekst. greben del bila, ki drži osnovne niti v določenem razporedu; zool. grodnični greben izboklina na ptičji grodnici, ki daje oporo letalnim mišicam ♪
- grebénast -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na greben: grebenaste skale / razburkano in grebenasto valovje / strelci so imeli grebenaste čelade ♦ filat. grebenasto zobčanje znamk zobčanje z iglami, razporejenimi v obliki glavnika; teh. grebenasti ležaj ležaj s kolobarjastimi grebeni na gredi ♪
- grebénček -čka m (ẹ̑) manjšalnica od greben: petelinov grebenček / vodni grebenček ● ekspr. fantičku se je povesil grebenček ni mu bilo prav, čutil se je ponižanega; nehal je biti domišljav ◊ nav. mn., gastr. ocvrta ali kuhana jed v obliki grebenčkov iz kvašenega ali nekvašenega testa z nadevom ♪
- grebénčica -e ž (ẹ̑) agr. trava, ki raste na vlažnih tleh; pasji rep ♪
- grebénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na greben: grebenski rob / zložna grebenska hoja po grebenu / grebenska karta Zasavja in Dolenjskega gričevja ◊ alp. grebenski križ stikališče dveh ali več grebenov; grebenska rez del, kjer se stikata boka grebena; geol. grebenski apnenec apnenec, nastal iz organizmov in oblikovan kot podvodni greben ♪
- grébljica -e ž (ẹ̑) priprava za razgrebanje žerjavice, pepela: z grebljico dregati v ogenj; grebljica za peč // priprava za čiščenje, strganje: grebljica za blato / krupje je z grebljico potegnil denar k sebi ◊ teh. preprosta priprava v obliki trikotnika s pritrjenim grezilom za določanje vodoravne lege ♪
- grédeljnica -e [dǝl] ž (ẹ̑) 1. agr. veriga, ki veže gredelj s plužnami: popraviti gredeljnico 2. teh. prečna palica pri tehtnici ♪
- grélen -lna -o prid. (ẹ̑) ki je za gretje: tovarna grelnih naprav / restavracija s hladilniki in grelnimi pulti; dati bolniku grelno blazino; kuhalnik na tri grelne plošče; grelna spirala, žica / grelni učinek ♦ teh. grelno telo ♪
- grélo -a s (ẹ́) 1. teh. del grelne naprave, ki oddaja toploto: moč grela / vstaviti novo električno grelo; pečica z infra greli 2. redko grelnik, grelec: vključiti grelo ♪
- grênek in grenák grênka -o in -ó prid., grenkéjši (é ȃ é) 1. ki je neprijetnega okusa kot pelin, ant. sladek: grenek zeliščni sok; žolč je grenek; uživati mora grenko zdravilo; zelo grenek; grenek kot pelin / sir ima nekoliko grenek okus / pije grenko kavo brez sladkorja / grenek vonj 2. nav. ekspr. ki vzbuja duševno bolečino, prizadetost, zlasti zaradi doživetega razočaranja: spomin nanj je bil grenek; grenka izkušnja; obšla ga je grenka misel; zvedel je grenko resnico / grenka žalost; grenko slovo / pesn. grenka smrt / imel je grenko mladost // ki izraža duševno bolečino, zlasti zaradi doživetega razočaranja: grenek izraz obraza; grenek nasmeh; grenko—sladek smehljaj / grenke solze // neprijazen, zbadljiv: povsod je poslušal grenke očitke; ušla mu je grenka beseda ● ekspr. njegov kruh je bil grenek preživljal se je s težkim,
neprijetnim delom; ekspr. požreti grenko pilulo sprijazniti se z neprijetno stvarjo, z neprijetnim dejstvom; pesn. izpil je grenko kupo do dna doživel vse težke stvari ◊ bot. grenka penuša rastlina s pernatimi listi in belimi cveti v socvetju, rastoča ob potokih, Cardamine amara; min. grenka sol rudnina magnezijev sulfat z vodo; epsomit grenkó in grênko prisl.: grenko se drži; grenko se nasmehniti; grenko občutiti grênki -a -o sam.: pog. daj mi požirek grenkega pijače grenkega okusa; ekspr. požreti je moral marsikatero grenko neprijazen, zbadljiv očitek, pripombo; imam grenko v ustih grenek okus; doživel je marsikaj grenkega ♪
- greníca -e ž (í) zelena orehova lupina: orehi v grenicah so se kar usipali na tla ♪
- grénkast in grênkast -a -o prid. (ẹ̑; ē) nekoliko grenek: mleko z grenkastim okusom / odgovorila je z grenkastim nasmehom ♪
- gréšen -šna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nanašajoč se na greh: grešne misli; grešno dejanje / grešen človek / pokoril se je za svoje grešno življenje ● ekspr. vzdihovali so nad napakami in iskali grešnega kozla osebo, ki bi jo obdolžili krivde zanje; ekspr. stal je tam kot grešna duša obupan, potrt; star. imela je z njim grešno znanje izvenzakonsko spolno razmerje gréšno prisl.: grešno živeti ♪
- grešíti -ím dov. in nedov., gréši (ȋ í) 1. rel. kršiti božjo ali cerkveno zapoved: grešiti proti peti božji zapovedi; grešiti v mislih, v dejanjih / smrtno grešiti narediti smrtni greh 2. ekspr. napraviti prekršek, prestopek: grešiti proti postavi; grešiti zoper bonton / grešiti nad človekom prizadejati mu krivico, ga zlorabiti // narediti napako, zmotiti se: starši pri vzgoji včasih grešijo ♪
- gréti gréjem nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. oddajati, dajati toploto: peč dobro greje; sonce že greje / kožuh, odeja greje varuje, ščiti pred mrazom / brezoseb. zunaj zelo greje je toplo, vroče // preh. povzročati občutek toplote: ogenj nas je prijetno grel; sonce ga greje v hrbet / vino ga je grelo; pren. greje nas zavest, da smo prav storili 2. preh. delati kaj toplo, segrevati: greti večerjo, vodo; z rokami greje kozarec; greti si roke / greti prostore z električno energijo ogrevati ● ekspr. greti gada na prsih izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; star. nenehno namigovanje ga je hudo grelo jezilo, dražilo gréti se dobivati toploto: greti se pri ognju, za pečjo; ves dan se greje na soncu / stroj se preveč greje prehitro postaja vroč; pren.,
ekspr. greje se v njegovi slavi in moči grét -a -o: bazen z greto vodo ♪
- gréz -a m (ẹ̑ ẹ̄) 1. mehko blato, navadno na dnu stoječih vod: odstranjevati iz struge grez; školjke rijejo v grezu; dno je bilo pokrito z mehkim grezom / voda nosi s hriba grez in kamenje v dolino 2. navt. razdalja med najglobljo točko ladje in vodno gladino; ugrez: grez ladje je sedem metrov ♪
- gréz -í ž (ẹ̑) mehko blato, navadno na dnu stoječih vod: pozimi se žabe zarijejo v grez; ilovnata grez; odmrli organizmi se kopičijo na dnu kot organska grez / nekdaj je bila tam nepregledna grez, danes so senožeti močvirje ♪
- grézast -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na grez: grezasto dno jezera / grezasta zemlja; hiša je stala na mehkih, grezastih tleh močvirnih ♪
- grezílo -a s (í) 1. teh. vrvica z utežjo za določanje navpične lege: z grezilom je ugotavljal navpičnost stene 2. geod., navadno v zvezi sondno grezilo priprava iz vrvi z merilom in kovinske uteži za merjenje vodnih globin: spustiti, vreči sondno grezilo ♪
- gréznat -a -o prid. (ẹ̑) redko razmočen, močviren: greznat travnik; voda se je nabirala na greznatih tleh ♪
- gŕgavec tudi grgávec -vca m (ŕ; ȃ) zgornji razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki; grlo: opičji grgavec ♦ zool. spodnji grgavec organ ptic ob prehodu sapnika v oba dušnika, s katerim se tvorijo glasovi ♪
- grgráti -ám nedov. (á ȃ) 1. dajati kratke, pretrgane glasove iz grla: bolnik stoka in grgra; dojenček zadovoljno grgra; brezoseb. starcu je grgralo v grlu ∙ ekspr. v jezi je nekaj grgral nerazločno govoril // dajati glasove kot voda pri vretju: v loncu grgra voda / voda grgra med skalami grgrajoč teče 2. zadrževati in premikati tekočino v grlu z izdihavanjem zraka: grgrati raztopino hipermangana / pog. grgrati kamilice grgráje: grgraje sopsti grgrajóč -a -e: grgrajoči glasovi; grgrajoč smeh; grgrajoč vrtinec ♪
- gričévje in gríčevje -a s (ẹ̑; í) v zaključeno celoto povezani griči: hribi prehajajo tu v gričevje / Dolenjsko gričevje ♪
- grínta -e ž (ȋ) 1. nar. krasta: grinta se je pri umivanju odluščila; na glavi ima grinte // mn. garje: nalezel se je grint; grinte pri ovcah 2. krasti podobna tvorba na rastlini ali sadežu: grinte na deblu; letošnje sadje je polno grint 3. slabš. bolehen, slaboten človek: še vedno je taka grinta kot pred leti / kot psovka pusti nas na miru, grinta zoprna ♪
- gríntav -a -o prid. (í) 1. ki ima grinte: grintavi fikusi; grintave hruške / nar. otrok ima grintav obraz krastav / nar. grintava ovca garjava 2. ekspr. razoran, razbrazdan: grintav svet; vozili smo se po razmehčani, grintavi cesti 3. slabš. slaboten, bolehen: vse zdrave so poslali na fronto, doma je ostalo le nekaj grintavih mladoletnikov ♪
1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176