Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eh (1.747-1.771)


  1.      elektrolít  -a m (ȋ) 1. kem. snov, ki raztopljena ali staljena v obliki ionov prevaja električni tok: kisline, baze in soli so elektroliti; močni, šibki elektroliti; prehod električnega toka skozi elektrolit 2. žarg. elektrolitni kondenzator: zamenjati elektrolite in upore v radijskem sprejemniku ♪
  2.      elektrolíten  -tna -o prid. (ȋ) teh. nanašajoč se na elektrolit: elektrolitna kopel ♦ elektr. elektrolitni kondenzator kondenzator, pri katerem je izolirna snov nastala z elektroliznim postopkom ♪
  3.      elektrolítičen  -čna -o prid. (í) teh. elektrolitski: elektrolitično rafiniranje ♪
  4.      elektrolítski  -a -o prid. (ȋ) teh. 1. nanašajoč se na elektrolit: elektrolitska celica / elektrolitsko rafiniranje ♦ kem. elektrolitska disociacija razpad molekul elektrolita v ione 2. elektrolizen: elektrolitski baker elektrolítsko prisl.: elektrolitsko prekrivati predmete s kovinsko plastjo ♪
  5.      elektrolíza  -e ž (ȋ) teh. razkrajanje elektrolita z električnim tokom: pridobivati kovine z elektrolizo; elektroliza glinice, kuhinjske soli, vode / elektroliza bakra pridobivanje čistega bakra na tak način ♪
  6.      eléktromagnét  -a m (ẹ̑-ẹ̑) teh. priprava z jedrom iz mehkega železa in navitjem, s katero se da dobiti močno magnetno polje: vključiti elektromagnet; jedro elektromagneta ♪
  7.      eléktromateriál  -a m (ẹ̑-ȃ) elektrotehnični material: trgovina z elektromaterialom ♪
  8.      eléktromotór  -ja m (ẹ̑-ọ̑) stroj za spreminjanje električne energije v mehansko: žago poganja elektromotor; deli elektromotorja ♪
  9.      elektrónika  -e ž (ọ́) veda o električnem prevajanju v vakuumu, plinih in polprevodnikih ter o praktični uporabi teh pojavov: razvoj elektronike; uveljavljanje elektronike v industriji / mednarodni kongres elektronike; industrija za elektromehaniko, telekomunikacije in elektroniko ♪
  10.      elektrónka  -e ž (ọ̑) elektr. žarnici podobna priprava, v kateri posredujejo elektroni prehod električnega toka: zamenjati elektronko; uporaba elektronk v kibernetiki; radijski aparat s šestimi elektronkami / Braunova elektronka v kateri elektronski žarek pada na zaslon, kjer povzroča vidno sliko; plinska elektronka katere električne lastnosti so bistveno odvisne od ionizacije plina v njej; snemalna elektronka ki spreminja optične slike v električne televizijske signale; vakuumska elektronka pri kateri sta anoda in katoda v brezzračnem prostoru ♪
  11.      eléktrostrôjen  -jna -o prid. (ẹ̑-ȏ) nanašajoč se na električne stroje: elektrostrojno podjetje / elektrostrojni tehnik ♪
  12.      elementáren  -rna -o prid., elementárnejši (ȃ) 1. ki vsebuje najnujnejše bistvene elemente česa; temeljen, osnoven: pridobiti si elementarno izobrazbo; jezikovni priročniki sodijo med elementarne potrebe sleherne kulture; elementarno znanje / takšna bivališča ne ustrezajo niti najelementarnejšim zahtevam / napravil je elementarno napako veliko, začetniško 2. ki v svojem bistvu ni podlegel vplivom okolja, prvinski: elementaren človeški značaj; ljudje v tem romanu so premalo elementarni / takšna stavba bi bistveno posegla v elementarni sestav okolja // ki se pojavlja v veliki meri, z veliko intenzivnostjo, nezadrževan: elementaren izbruh strasti; stara ljubezenska strast se je povrnila z dvojno elementarno silo 3. nanašajoč se na element 5: elementarni dušik; fosforja v elementarnem stanju v naravi ni 4. ki ga povzroči delovanje naravnih sil: elementaren pojav / elementarna nesreča / znanost zmaguje nad elementarnimi silami ◊ fiz. elementarni delec najmanjši del snovi ali energije; elementarni naboj najmanjši (pozitivni ali negativni) naboj v naravi; min. elementarna celica najmanjši delec, ki se ponavlja v zgradbi kristalne snovi; ped. elementarni pouk pouk v prvem razredu osnovne šole; pouk, ki obravnava elemente predmeta; elementarni razred prvi razred osnovne šole elementárno prisl.: čutiti, doživljati elementarno; svobodo so pojmovali juridično, ne elementarno; bil je elementarno pristna kmečka natura; sam.: v njegovem obnašanju je nekaj elementarnega ♪
  13.      elevátor  -ja m (ȃ) teh. naprava z brezkončno verigo za dviganje materiala v navpični smeri: stabilni elevator; elevator za premog ♪
  14.      elípsa  -e ž (ȋ) 1. geom. sklenjena krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od obeh gorišč stalna: narisati elipso / planeti se gibljejo okrog sonca po elipsah / kolo je dobilo obliko elipse // lik, ki ga omejuje ta črta: izračunati ploščino elipse; središče elipse; velika os elipse njen najdaljši premer 2. lingv. neuporaba jezikovne prvine, ki jo je iz zveze lahko razbrati, izpust: pisatelj rad uporablja elipse ♪
  15.      eloksírati  -am nedov. in dov. (ȋ) teh. električno oksidirati površino aluminija, da se obarva in otrdi: eloksirati aluminijaste plošče eloksíran -a -o: eloksiran aluminij ♪
  16.      emfizém  -a m (ẹ̑) med. 1. povečanje pljuč zaradi bolezenske razširitve pljučnih mehurčkov: kronični emfizem; umrl je za pljučnim emfizemom 2. bolezenska napihnjenost tkiva z zrakom: podkožni emfizem ♪
  17.      emigrácija  -e ž (á) 1. izseljevanje v tujino, zlasti iz političnih vzrokov: emigracija je naraščala; razmere so silile ljudi k emigraciji / ekonomska emigracija // bivanje v tujini iz teh vzrokov: vrnil se je po dolgih letih emigracije in zaporov / zaradi neprestanega preganjanja se je umaknil v emigracijo; že vrsto let je v emigraciji 2. emigranti: emigracija vodi močno politično dejavnost / ekonomska emigracija ♪
  18.      ému  tudi emú -ja m (ẹ̑; ȗ) zool. velika ptica, ki živi v Avstraliji, Dromaeus novaehollandiae ♪
  19.      emulgírati  -am dov. in nedov. (ȋ) kem. razpršiti tekočino v drugi tekočini, v kateri se ne topi: detergenti emulgirajo maščobo; nepreh. olje emulgira v raztopini detergenta ♪
  20.      èn  êna -o stil. -ó štev., sam. êden [dǝn] (ȅ é) 1. izraža število ena [1] a) v samostalniški rabi: ena in ena je dve; eden je obstal, dva sta zbežala; le ena se nas je spomnila; a enega se bojim: bolezni / eden izmed stražnikov ga je opazil; ti si eden med mnogimi; odloči se za eno od več možnosti; tako je rekla ena od žensk / bilo je ena po polnoči; ob eni(h) (popoldne) 13h / bil je eden prvih, ki se je za to zanimal med prvimi; to je eden (izmed, od) glavnih vzrokov / stopati v koloni po eden tako, da je le eden v vrsti b) v prilastkovi rabi: imata enega otroka; kovanci po en dinar; čoln z enim jamborom; eno željo še imam; slep na eno oko; pog. daj mi en kos kruha daj mi kos kruha; vsa ta leta se mi zdijo kot en dan / niti en list se ni zganil; ekspr.: en edini plašč imam; privošči mu vsaj eno samo dobro besedo; elipt.: ekspr. ima jih eno manj kot osemdeset devetinsedemdeset let; pog. spil je en aperitiv eno čašico; en sam tega dela ne bo opravil samo en človek; pri množinskih samostalnikih ena vrata so še odprta / ima samo ene čevlje en par c) v medmetni rabi: otroci so korakali: leva, desna, ena, dve; daj, skoči: ena, dva, tri // nav. neskl. izraža številko ena: Prešernova (cesta) 1; tekma se je končala s tri proti ena; napiši eno / pog. v šoli ima same ene negativne ocene 2. v zvezi z drugi izmed dveh bližji: prevaža z enega brega Save na drugega; na enem koncu vasi so hiše že obnovljene, na drugem pa še ne / publ. po eni strani sem s tem zadovoljen, po drugi pa ne // izraža nedoločeno osebo, stvar, ki se pri razmejevanju navede na prvem mestu: eden poje, drugi pije, tretji vriska, vsak se zabava po svoje / eni se smejejo, drugi jokajo / ne eno ne drugo ga ne zanima nobena stvar; eni in drugi so bili jezni oboji // izraža medsebojno razmerje: eden drugega se bojita / odšli so eden za drugim; hodijo eden za drugim; drselo je in začeli so padati eden za drugim; pog. ženski sta govorili ena čez drugo obe hkrati 3. pog., s širokim pomenskim obsegom ki ni natančneje določen: en dan sta šla v mesto neki; en čas bom čakal, dolgo pa ne nekaj, malo časa; čez en čas reče čez nekaj časa; eno knjigo mi posodi kako; elipt. pa zapojmo eno katero; gojimo eno od zgodnjih vrst neko; že ene tri dni ga nisem videl kake; v samostalniški rabi: eden je umrl nekdo; pošlji enega, ki se na to razume koga / ekspr., z oslabljenim pomenom: to ti je en čudak; vse skupaj mu je eno figo mar 4. nav. ekspr. ki se od določenega ne razlikuje; enak, isti: midva sva enih misli; dva brata približno enih let / že dolgo živita pod eno streho isto; ekspr. zmeraj je na mizi ena in ista jed 5. nesestavljen, cel: spomenik je iz enega kosa; obleka v enem delu // ekspr., navadno v zvezi s sam poudarja velikost ali množino česa: ves život je ena sama rana; njegovo življenje je ena sama bridkost; polarna zima je ena sama dolga noč nepretrgana ● ekspr. živi tja v en dan tjavendan; star. skleniti, trditi v en glas soglasno; ekspr. meče vse v en koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi; ekspr. ubiti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; vsi kot en mož enotno, složno; pog., ekspr. tega ne bom dovolil, dokler bom le z enim prstom migal bom imel le malo moči; pog., ekspr. v en rog trobiti s kom mu v vsem pritrjevati; ekspr. z eno besedo (povedano) na kratko; pog. staviti vse na eno karto vse naenkrat tvegati; ekspr. z eno nogo je že v grobu je že star; kmalu bo umrl; z eno (roko) daje, z dvema jemlje jemlje več, kot daje; ekspr. povedati v eni sapi vse naenkrat, hitro; ekspr. sovražnik številka ena največji; ekspr. dela vse po enem kopitu na enak način; pog. poslušati samo z enim ušesom nepazljivo; ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem pa ven ničesar ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni; pog. nas eden nima nikjer veljave ljudje naše vrste; pog., ekspr. zvrniva vsak enega popijva kak kozarček pijače; prodati eno k drugemu ne da bi vsako stvar posebej meril, cenil; ekspr. vsi do enega so prišli prav vsi; pog., šalj. ena nič zate za zdaj si ti v prednosti, si me premagal; pog., ekspr. daj mu eno okrog ušes udari ga; pog., ekspr. eno mu je zagodel napravil mu je nevšečnost; en dva tri in že ga ni več v trenutku, hipu; ekspr. ena dve bom tam zelo hitro, takoj; pog., ekspr. tu ne moremo ostati, to je (kakor) enkrat ena samoumevno, gotovo; pesnik se čuti z naravo eno v popolnem soglasju; star. en samkrat sem ga videl samo enkrat; njihovo geslo je bilo: vsi za enega, eden za vse vsak mora skrbeti tudi za druge; preg. ena lastovka ne naredi pomladi iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi ♪
  21.      enačáj  -a m (ȃ) mat. znak za enakost: napisati enačaj; vrednosti na obeh straneh enačaja se morata ujemati; pren., publ. v njegovi liriki je med ljubeznijo in življenjem postavljen enačaj ♪
  22.      enáčba  -e ž (ȃ) mat. zapis, ki sestoji iz dveh, z enačajem povezanih matematičnih izrazov: nastaviti, rešiti enačbo; enačba z eno neznanko; leva, desna stran enačbe / algebrajska ali algebrska enačba v kateri so neznanke in znana števila povezana z znaki za seštevanje, odštevanje in množenje; diferencialna enačba v kateri nastopajo odvodi funkcije; kvadratna enačba z neznankami v drugi potenci; enačba prve stopnje ali linearna enačba z neznankami v prvi potenci ◊ astr. časovna enačba razlika med pravim in povprečnin sončnim časom; kem. enačba kvalitativni in kvantitativni prikaz reakcije s kemijskimi formulami in simboli ♪
  23.      enáčenje  -a s (ā) glagolnik od enačiti: ne strinja se z njenim enačenjem teh dveh pojmov / enačenje sedanjih razmer z razmerami pred vojno je nemogoče ♪
  24.      enajstérica  -e ž (ẹ̑) skupina enajstih oseb: enajsterica občinskih mož // publ. nogometno moštvo: to je bila tekma dveh solidnih enajsteric ♪
  25.      enák  -a -o prid. (ȃ ā) 1. ki se po lastnostih, značilnostih ujema, ne razlikuje a) med seboj: razdeliti na enake dele; enaki količini, vsoti; hiše so si zelo podobne, niso pa enake; dvojčki so čisto enaki; ploščinsko popolnoma enaki trikotniki; po velikosti sta skoraj enaka b) pri dveh ali več osebah, stvareh: progo sta prevozila v enakem času; združujejo jih enaki interesi; obleki sta enake barve, velikosti; snovi imata vrsto enakih lastnosti; živijo v enakih razmerah c) od določenega, primerjanega: ima enake čevlje kot ti; njegovi ukazi so vzbudili nezadovoljstvo, enak odpor je povzročila tudi njegova samovoljnost prav tak; upam, da boš imel enak uspeh tudi doma; porabil je enako vsoto kot ti / do vsega čuti enako veselje 2. navadno v povedni rabi ki v primerjavi drugega z drugim nobeden nima prednosti, večjih pravic: zame ste vsi enaki; pred zakonom so vsi enaki // ki ne dopušča prednosti, izjem: zakon je za vse enak; vsi imajo enake pravice in enake dolžnosti 3. navadno v povedni rabi ki koga po lastnostih ali po določeni lastnosti dosega: nikoli mu ne bo enak; po zabavnosti mu je enak; ekspr. v vsej okolici ji ni bilo enakega dekleta 4. navadno v povedni rabi ki ohranja, ima lastnosti, značilnosti nespremenjene: vedno sem in bom enak; podoba tega kraja je že dolgo enaka; vsak dan je enaka, samo sitnari 5. v povedni rabi ki po vrednosti, moči ni ne večji ne manjši: lira je enaka dvema dinarjema; vzgon je enak teži izpodrinjene tekočine; leva stran enačbe je enaka desni; ekspr. njegov uspeh je enak ničli 6. star. podoben: družil se je z berači, vagabundi in enakimi postopači; lešnikom enake solze so se ji usule po obrazu / take in enake misli mu je treba izbiti iz glave ♦ jur. enaka volilna pravica volilna pravica, po kateri ima vsak polnoleten državljan le en volilni glas enáko prisl.: časopisa sta o isti stvari enako pisala; problem enako zanima ene in druge; vsi v skupini so približno enako močni ∙ žarg., šport. moštvi, tekmovalca stojita enako imata enake možnosti za dosego zmage enáki -a -o sam.: ekspr. mojster je, da mu ni enakega daleč naokoli; enaka se mu je pripetila kot meni; njemu tudi enaka prede ne godi se mu bolje; preg. enako se z enakim druži ljudje podobnih ali enakih lastnosti, nazorov so radi skupaj, se dobro razumejo ♦ fin. enako za enako enako imenski vrednosti ♪

   1.622 1.647 1.672 1.697 1.722 1.747 1.772 1.797 1.822 1.847  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA