Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eh (126-150)



  1.      jèhtana  medm. () star. jej, jedet: jehtana, to bi pa rad videl
  2.      katehét  -a m (ẹ̑) rel. kdor poučuje verouk, zlasti duhovnik, veroučitelj: zborovanje katehetov / dobiti mladega duhovnika za kateheta
  3.      katehétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na katehetiko ali katehezo: katehetični obrazci; prevod katehetičnih besedil / katehetična razlaga zakramenta
  4.      katehétika  -e ž (ẹ́) rel. nauk o poučevanju verouka: predavati katehetiko / zahteve katehetike
  5.      katehétinja  -e ž (ẹ̑) rel. ženska, ki poučuje verouk; katehistinja: tečaj za katehetinje
  6.      katehétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na katehete ali katehetiko: domača književnost v tej dobi ni presegla katehetskih potreb / katehetsko društvo ♦ ped. katehetski razgovor razgovor v obliki vnaprej določenih vprašanj in odgovorov
  7.      katehéza  -e ž (ẹ̑) rel. 1. metodična obravnava kakega zaključenega verskega vprašanja: pisati, sestavljati kateheze 2. poučevanje verouka
  8.      katehístinja  -e ž () rel. ženska, ki poučuje verouk: več let je bila katehistinja
  9.      katehizírati  -am nedov. () rel. poučevati verouk: pridigati in katehizirati
  10.      katehúmen  -a m (ū) rel. kdor se pripravlja na krst: sprejeti koga med katehumene; tečaj za katehumene
  11.      kéha  -e ž (ẹ̑) nižje pog. zapor, ječa: pobegniti iz kehe; je že dve leti v kehi / dobil je štiri tedne kehe
  12.      kehljáti  -ám nedov.) oglašati se z grgravim glasom: svinje kehljajo kehljáti se ekspr., redko smejati se, hahljati se: kehljal se je na ves glas
  13.      kémotéhnik  -a m (ẹ̑-ẹ́) publ. kemijski tehnik: tovarna razpisuje delovno mesto kemotehnika
  14.      kreháč  -a m (á) slabš. kdor (pogosto) močno in hripavo kašlja: star kreh
  15.      kréhanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od krehati: nepretrgano krehanje
  16.      kréhati  -am nedov. (ẹ̄) ekspr. 1. močno in hripavo kašljati: že mesece in mesece kreha // slabš. kašljati: prehladil se je in sedaj kreha 2. dajati močne, hripave glasove: konji pihajo in krehajo krehajóč -a -e: krehajoč starec
  17.      kréhavec  -vca m (ẹ̄) ekspr. kdor (pogosto) močno in hripavo kašlja: star krehavec / bolehavci in krehavci
  18.      kréheljc  -a [hǝl] m (ẹ̑) zool. divja raca z zelenimi očmi, Anas crecca: iz ločja je zletela jata kreheljcev
  19.      krehetáti  -ám in -éčem nedov., ẹ́) ekspr. govoriti s hripavim glasom: ves čas je nekaj krehetal krehetáti se smejati se s hripavim glasom: pijanci so peli in se krehetali
  20.      kréhlja  -e ž (ẹ̑) zool. kreheljc: jata krehelj
  21.      kréhniti  -em tudi krêhniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) ekspr. 1. močno in hripavo zakašljati: krehnil je in v prsih ga je zbodlo // slabš. zakašljati: v zadregi je krehnil 2. dati močen, zamolkel glas: krehnili so vsi topovi hkrati
  22.      lándsknéht  -a m (-ẹ̑) zgod. najemniški vojak pešec v nemških deželah od 15. do 17. stoletja: napad landsknehtov
  23.      léha  -e ž (ẹ́) 1. nar. njiva, zlasti ožja: zorati lehe; velike lehe / lehe žita // del njive med dvema razoroma; ogon: šel je po njivi kar čez lehe in razore 2. star. oddeljena ploskev obdelane zemlje na vrtu; greda: opleti leho; leha tulipanov; pren. pesnik je povezal cvetje svoje lehe
  24.      lehnják  -a [tudi lǝh] m (á) lahka luknjičava apnena kamnina: voda teče čez mah in na njem se nabira lehnjak
  25.      máčeha  -e ž (á) 1. očetova druga žena v razmerju do njegovih otrok iz prejšnjega zakona: otrok ima mačeho; dobra, hudobna mačeha; fantkova mačeha // ekspr. slaba, neskrbna mati: ti si mi mačeha, ne mati; pren. tujina je človeku mačeha 2. vrtna rastlina z velikimi enobarvnimi ali večbarvnimi cveti, ki imajo spodnji list podaljšan v ostrogo: gredica mačehbot. divja mačeha divja vijolica

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA