Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Edin (414)


  1.      edín  -a -o prid. (ȋ) nav. dv. in mn., v povedni rabi ki je enakih misli, istega mnenja: v tem smo si vsi edini; bili so (si) edini, da morajo takoj prekoračiti reko / redko mnenja o tem niso bila edina enotna, soglasna ♪
  2.      edínče  -ta s (ȋ) ekspr. edinec: razvajeno edinče ♪
  3.      edínček  -čka m (ȋ) ekspr. manjšalnica od edinec: bil je razvajen edinček / sinček edinček ♪
  4.      edínčica  -e ž (ȋ) ljubk. edinka: pela je uspavanko svoji edinčici ♪
  5.      edínec  -nca m (ȋ) 1. sin, ki nima ne brata ne sestre: imeli so edinca; razvajen edinec / sin edinec 2. star. en sam človek: to stvar bi znal urediti samo eden. Ta edinec je moj nekdanji profesor ♪
  6.      edíni  -a -o prid. (ȋ) 1. ki obstaja v enem primerku: to je edini izhod iz dvorane; bila je njegov edini otrok; dal mu je edino hčer za ženo / edini izhod iz stiske; to je še edina možnost, da bi preprečili nesrečo; edino upanje / ekspr. edina sreča, da si prišel 2. ki je omejen samo na navedeno: edina izvoda dragocene knjige hrani naša knjižnica; to so bile edine besede, ki jih je spregovoril // ekspr., v prislovni rabi, zapostavljen poudarja omejenost na navedeno: on edini je prišel na cilj; vi edini mi morete pomagati; vznes. ljubezen edina prenese take težave / enega edinega človeka poznam, ki to ve; sam.: mi nismo edini, ki vam ne verjamemo ♪
  7.      edínica 1 -e ž (ȋ) del večje celote, ki ima določeno samostojnost; enota: ranjenci so se vrnili v edinico; torpedne, vojaške edinice / delovna, gospodarska edinica / upravna edinica ♪
  8.      edínica 2 -e ž (ȋ) star. edinka: hčerka edinica ♪
  9.      edínič  prisl. (ȋ) redko edinkrat, edinikrat: prvič in edinič ♪
  10.      edínikrat  prisl. (ȋ) omejuje na edini omenjeni primer: edinikrat v življenju se ti ponuja taka priložnost ♪
  11.      edíniti  -im nedov. (ȋ ȋ) 1. knjiž. delati kaj enotno, složno: vedel je za politično razcepljenost, vendar je skušal narod ediniti 2. star. družiti, povezovati: ista skrb je oba edinila ♪
  12.      edínka  -e ž (ȋ) hči, ki nima ne brata ne sestre: imeli so edinko ♪
  13.      edínkrat  prisl. (ȋ) omejuje na edini omenjeni primer: to je bilo edinkrat, da se nas je spomnil ♪
  14.      edíno  prisl. (ȋ) izraža omejenost na navedeno: vse je pogorelo, edino hlev je ostal; edino vi nas lahko rešite; edino tako bo prebrodil težave; edino tam se spočije / ekspr. v mislih ji je samo in edino on // z oslabljenim pomenom poudarja pomen pridevnika ali prislova: edino pravi, pravilen, veljaven, zveličaven; edino pametno je, da molčiš ♪
  15.      edínokrat  prisl. (ȋ) redko edinkrat, edinikrat: zdaj edinokrat te prosim ♪
  16.      edínole  prisl. (ȋ) knjiž. samo, edino: kaj takega se ti primeri edinole v sanjah ♪
  17.      edinorojèn  -êna -o prid. (ȅ é) knjiž. ki je edini (otrok): edinorojeni sin ♪
  18.      edinorojênec  -nca m (é) knjiž. edinec: sin edinorojenec ♪
  19.      edinorojênka  -e ž (é) knjiž. edinka: dal mu je svojo edinorojenko ♪
  20.      edínost  -i ž (ȋ) knjiž. složnost, vzajemnost: med ljudmi ni edinosti; pri vzgoji je potrebna edinost vzgojiteljev / star. v pravopisu ni edinosti enotnosti ♪
  21.      edínoveljávnost  -i ž (ȋ-á) knjiž. lastnost edino veljavnega: edinoveljavnost novega predpisa ♪
  22.      edinovŕsten  -tna -o prid. (ȓ) knjiž., redko edinstven, enkraten: edinovrstna pesniška zbirka ♪
  23.      edínozveličávnost  -i ž (ȋ-á) ekspr. lastnost edino pravilnega: verjame v edinozveličavnost svojih idej ♦ rel. edinozveličavnost katoliške cerkve ♪
  24.      edínstven  -a -o prid. (ȋ) 1. nav. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: to je zate edinstvena prilika; edinstvena skulptura; edinstveno doživetje / sprejem je bil nadvse veličasten, edinstven; edinstvena lepota jezera / on je edinstven človek izreden, čudovit 2. knjiž. edino pravi, edino mogoč: užitek mu pomeni edinstveni smisel življenja edínstveno prisl.: edinstveno oblikovan obraz; sam.: rad bi doživel nekaj velikega, edinstvenega ♪
  25.      edínstvenost  -i ž (ȋ) 1. nav. ekspr. lastnost, značilnost edinstvenega: verjel je v edinstvenost njegovega gledališkega genija; edinstvenost umetnine; prepričan o svoji edinstvenosti / edinstvenost njihovega uspeha je osupnila svet izrednost, nenavadnost 2. zastar. enotnost, povezanost: ideja slovanske vzajemnosti, gospodarske in politične edinstvenosti ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA