Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Edin (51-75)


  1.      poedínka  -e ž (ȋ) knjiž. posameznica: poedinka se je morala podrediti željam skupine ♪
  2.      poedínost  -i ž (ȋ) knjiž. posameznost: poedinost in splošnost / hotel je izvedeti čim več poedinosti podrobnosti ♪
  3.      pojédina  -e ž (ẹ̄) prireditev, na kateri se postreže z veliko različnimi, dobrimi jedmi in pijačami: pripraviti, prirediti pojedino; povabiti koga na pojedino; slovesna, svatbena pojedina; pojedina po končani žetvi // jedi in pijače za tako prireditev: ostanki pojedine ♪
  4.      prèdindustríjski  -a -o prid. (ȅ-ȋ) soc., v zvezi predindustrijska družba sodobna globalna družba z narodnim dohodkom od 20 do 200 dolarjev na prebivalca ♪
  5.      razdedíniti  -im dov. (í ȋ) odvzeti pravico do dedovanja: oče ga je razdedinil; pren., knjiž. zavzemal se je za ljudi, ki jih je življenje razdedinilo razdedínjen -a -o: razdedinjena hči ♪
  6.      razdedínjenec  -nca m (ȋ) kdor je razdedinjen: razdedinjenec se je pritožil na sodišče; pren., knjiž. boj razdedinjencev proti zatiralcem ♪
  7.      razdedínjenje  -a s (ȋ) glagolnik od razdediniti: razdedinjenje sina; to je bil vzrok za razdedinjenje ♦ jur. delno, popolno razdedinjenje ♪
  8.      razedíniti  -im dov. (ȋ ȋ) knjiž. narediti, da kaj ni več enotno, složno: okupator si je prizadeval, da bi razedinil slovenski narod ♪
  9.      redingót  -a m (ọ̑) obl. v pasu zožen, prerezan plašč brez pasu: nositi, obleči redingot; črn redingot; neskl. pril.: redingot plašč ♪
  10.      redingóta  -e ž (ọ̑) knjiž., redko redingot: obleči redingoto ♪
  11.      samoedín  -a -o prid. (ȋ) zastar. 1. popolnoma sam: samoedin je sedel v čolnu 2. edini: do takrat je bil samoedini slovenski koroški književnik ♪
  12.      ségedin  neskl. pril. (ẹ̑) v zvezi segedin golaž golaž iz svinjskega mesa in kislega zelja ♪
  13.      ségedinski  -a -o prid. (ẹ̑) navadno v zvezi segedinski golaž golaž iz svinjskega mesa in kislega zelja ♪
  14.      sosédin  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sosedo: sosedin vrt / sosedin obisk ♪
  15.      sosédinja  -e ž (ẹ̄) zastar. soseda: sosedinja je prišla na obisk; pozdraviti sosedinjo / pogovarjati se s sosedinjo pri mizi ♪
  16.      srédin  -a -o prid. (ẹ̑) neustalj. sreden: sredino popoldne ♪
  17.      sredína  -e ž (í) 1. mesto, točka, ki je enako oddaljena od dveh ali več mejnih točk: določiti, označiti sredino; žoga se je skotalila čez sredino igrišča; sredina kroga središče / priti do sredine mostu; ustavila sta se na sredini poti na sredi // del, predel ob tem mestu, ob tej točki: sredina ceste je osvetljena, robovi pa ne; sredina dvorane / iztrgati list iz sredine zvezka; stopiti na sredino sobe na sredo; cesta pelje po sredini vasi; kost je v sredini votla // notranji, središčni del česa: sredina jabolka je gnila; žareča sredina zemlje 2. kar je približno enako oddaljeno od izhodišča, začetka in konca a) glede na čas: sredina tedna / povest iz sredine stoletja iz srede b) glede na dogajanje: sredina drame / prenehal je z branjem na sredini romana na sredi 3. v prislovni rabi, s predlogom izraža položaj, omejen z dvema ali več mejnimi točkami: ob straneh sta hodila oče in mati, otrok pa v sredini 4. publ. stvarni in duhovni svet z določenimi značilnostmi, ki obdaja človeka; okolje: prilagoditi se kaki sredini; vplivi, značilnosti sredine, v kateri kdo živi / družbena sredina; priti v razvito kulturno sredino; pisatelj opisuje malomeščansko sredino; oditi iz vaške sredine 5. nav. ekspr. skupina, ki zagovarja zmerna, kompromisna stališča, nazore: sredina je skušala omiliti zahteve skrajnežev 6. polit. skupina v parlamentu med levico in desnico: predstavniki sredine; leva sredina / politična sredina ● ekspr. držati se zlate sredine biti zmeren, v ničemer ne pretiravati; publ. izvoliti pet članov iz svoje sredine izmed svojih članov; publ. sodnik je pokazal na sredino igrišča priznal gol in odločil nadaljevanje igre s sredine igrišča; publ. naše moštvo je na sredini tabele na enem izmed srednjih mest ◊ agr. sredina srednji, najmlajši listi solate, zelja; mat. aritmetična sredina vsota vrednosti, deljena s številom vrednosti ♪
  18.      sredínec  -nca m (ȋ) 1. srednji prst na roki: sredinec ga boli; sredinec levice 2. nav. ekspr. kdor zagovarja zmerna, kompromisna stališča, nazore: previdnost sredincev ♦ polit. član sredinske skupine v parlamentu ♪
  19.      sredínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sredino: sredinska črta; sredinska lega predmeta / sredinska skupina v parlamentu / sredinska politika ◊ lingv. sredinski samoglasnik samoglasnik, ki se izgovarja ne z najvišjim ne z najnižjim pridvigom jezične ploskve; šport. sredinski igralec igralec, ki igra zlasti na sredini med igralci za napad in obrambo pri nekaterih igrah z žogo ♪
  20.      sredínstvo  -a s (ȋ) nav. ekspr. zagovarjanje zmernih, kompromisnih stališč, nazorov: obsojati sredinstvo ♪
  21.      tragédinja  -e ž (ẹ̑) gled. igralka, ki igra glavne ženske vloge v tragedijah: tragedinja Marija Vera ♪
  22.      tróedín  -a -o prid. (ọ̑-ȋ) knjiž. ki je iz treh enot, delov in hkrati enoten, nedeljiv: troedina celota / troedini ideal resnice, dobrote in lepote / troedina država ♦ rel. troedini Bog tri božje osebe kot en sam Bog; zgod. troedina kraljevina kraljevina, ki naj bi po hrvatskem političnem programu po letu 1848 združevala Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo ♪
  23.      ujedíniti  -im dov. (ȋ ȋ) zastar. združiti: ujediniti narod / ujediniti sprte strani pobotati ujedínjen -a -o: ujedinjena država, kraljevina ♪
  24.      ujedínjenje  -a s (ȋ) zastar. združitev: ujedinjenje naroda / praznik ujedinjenja v stari Jugoslaviji praznik združitve Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupno državo 1. decembra ♪
  25.      usredíniti  -im dov. (í ȋ) knjiž. osredotočiti: vse moči je usredinil v to delo / njihovo upanje se je usredinilo na novi zakon usredínjen -a -o: vsa njegova čustva so bila usredinjena nanjo ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA