Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Edin (15-39)

15.      edínokrat  prisl. (ȋ) redko edinkrat, edinikrat: zdaj edinokrat te prosim ♪
16.      edínole  prisl. (ȋ) knjiž. samo, edino: kaj takega se ti primeri edinole v sanjah ♪
17.      edinorojèn  -êna -o prid. (ȅ é) knjiž. ki je edini (otrok): edinorojeni sin ♪
18.      edinorojênec  -nca m (é) knjiž. edinec: sin edinorojenec ♪
19.      edinorojênka  -e ž (é) knjiž. edinka: dal mu je svojo edinorojenko ♪
20.      edínost  -i ž (ȋ) knjiž. složnost, vzajemnost: med ljudmi ni edinosti; pri vzgoji je potrebna edinost vzgojiteljev / star. v pravopisu ni edinosti enotnosti ♪
21.      edínoveljávnost  -i ž (ȋ-á) knjiž. lastnost edino veljavnega: edinoveljavnost novega predpisa ♪
22.      edinovŕsten  -tna -o prid. (ȓ) knjiž., redko edinstven, enkraten: edinovrstna pesniška zbirka ♪
23.      edínozveličávnost  -i ž (ȋ-á) ekspr. lastnost edino pravilnega: verjame v edinozveličavnost svojih idej ♦ rel. edinozveličavnost katoliške cerkve ♪
24.      edínstven  -a -o prid. (ȋ) 1. nav. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: to je zate edinstvena prilika; edinstvena skulptura; edinstveno doživetje / sprejem je bil nadvse veličasten, edinstven; edinstvena lepota jezera / on je edinstven človek izreden, čudovit 2. knjiž. edino pravi, edino mogoč: užitek mu pomeni edinstveni smisel življenja edínstveno prisl.: edinstveno oblikovan obraz; sam.: rad bi doživel nekaj velikega, edinstvenega ♪
25.      edínstvenost  -i ž (ȋ) 1. nav. ekspr. lastnost, značilnost edinstvenega: verjel je v edinstvenost njegovega gledališkega genija; edinstvenost umetnine; prepričan o svoji edinstvenosti / edinstvenost njihovega uspeha je osupnila svet izrednost, nenavadnost 2. zastar. enotnost, povezanost: ideja slovanske vzajemnosti, gospodarske in politične edinstvenosti ♪
26.      edínstvo  -a s (ȋ) enotnost, povezanost: ideja narodnega edinstva ♪
27.      edínščina  -e ž (ȋ) star. 1. revščina, pomanjkanje: na eni strani preobilje, na drugi edinščina 2. samota, zapuščenost: edinščina mu ni dobro dela ♪
28.      bledína  -e ž (í) knjiž., redko bledica: mehka bledina njenih lic ♪
29.      čredínka  -e ž (ȋ) agr. ograjen del na pašniku: predeliti pašnik na čredinke; možnosti pašnega gospodarjenja in oblikovanja čredink na kmečkih gospodarstvih ♪
30.      čredínski  -a -o (ȋ) pridevnik od čredinka: čredinski pašniki ♪
31.      čredínstvo  -a s (ȋ) agr. paša živine s stalnim menjavanjem mesta na pašniku ♪
32.      črvojédina  -e ž (ẹ̄) moknati ostanki lesa, ki ga razjedajo črvi: iz luknjic v tramu se je usula črvojedina; duh po plesnobi in črvojedini // rovi, ki jih naredi črv v lesu: omara je že vsa pikasta od črvojedine ♪
33.      črvojédinast  -a -o prid. (ẹ̄) poln črvojedine: črvojedinast stol ♪
34.      dédina  -e ž (ẹ̄) star. 1. dedna posest: zapustil je dedino in se klatil po svetu; najstarejši sin je ostal na dedini; družinska dedina; lastnik dedine 2. dediščina: po očetovi smrti ga čaka bogata dedina / dedina starih časov ♪
35.      dédinja  -e ž (ẹ̑) ženska, ki dobi dediščino: imenovati za dedinjo; edina dedinja hiše ♪
36.      dédinski  -a -o prid. (ẹ̄) dediščinski: dedinski davek; dedinska pogodba / zastar. dedinsko pravo dedno pravo ♪
37.      feding  gl. fading ♪
38.      govédina  -e ž (ẹ̑) 1. goveje meso: radi jemo govedino; kuhana govedina; govedina v solati 2. slabš. neroden, navadno surov človek: prava govedina je / kot psovka molči, govedina neumna ♪
39.      gredína  -e ž (í) alp. ravna ali malo nagnjena ploščad v skalovju: gredine so bile polne gorskih cvetlic ♪

   1 15 40 65 90 115 140 165 190 215