Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eden (89-113)


  1.      ledeníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ledenik: ledeniške razpoke; ledeniško delovanje / obširen ledeniški svet ♦ alp. ledeniške dereze dereze s kratkimi konicami za hojo po ledu; geogr. ledeniški jezik spodnji del ledenika; ledeniški potok potok, ki teče izpod ledenika; ledeniška dolina dolina, ki jo je izoblikoval ledenik; ledeniško jezero jezero, nastalo na svetu, ki ga je pokrival ledenik ♪
  2.      ledeníti  -ím nedov. (ȋ í) 1. knjiž., redko spreminjati v led: ledeniti tekočino; pren., ekspr. nečloveške razmere so mu začele ledeniti srce in čustva 2. ekspr. delati kaj zelo hladno, mrzlo: oster veter mu ledeni roke 3. ekspr., v zvezi s kri, srce povzročati velik strah, grozo: kriki mu ledenijo kri; strašni prizori so ji ledenili srce ledeníti se redko ledeneti: kri se mu je ledenila po žilah ledenèč -éča -e: kri ledeneče vpitje ♪
  3.      ledenják  -a m (á) knjiž. ledenik: sonce se slepeče odbija od ledenjakov ● nar. ledenjaki ledeni možje ♪
  4.      ledénka  -e ž (ẹ̄) vrtn., navadno v zvezi ljubljanska ledenka glavnata spomladanska solata s krhkimi listi: gojiti ljubljansko ledenko ◊ bot. želatinasta ledenka užitna belkasta zdrizasta goba, ki raste na štorih iglavcev, Pseudohydnum gelatinosum ♪
  5.      ledenodôben  -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na ledeno dobo: ledenodobne usedline; ledenodobne živali ♦ antr. ledenodobni človek človek iz ledene dobe, ki je živel v votlinah, jamah ♪
  6.      ledénost  -i ž (ẹ̑) knjiž., ekspr. brezčutnost, velika hladnost: ledenost v njegovih besedah ♪
  7.      lepobeséden  -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: lepobeseden govornik / lepobeseden govor ♪
  8.      malobeséden  -dna -o prid. (ẹ̑) redkobeseden: malobeseden človek; postal je malobeseden // knjiž., redko ki obsega malo besed: malobeseden odgovor ♪
  9.      malojéden  -dna -o prid. (ẹ̄) star. ki malo je: malojeden človek ♪
  10.      malovréden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je nižje, manj kakovostne vrste: malovredni izdelki; malovredna krma, stvar 2. ki ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti: malovreden človek; biti malovreden / malovreden značaj / malovreden sin / ekspr. malovredna ženska vlačuga, prostitutka ♪
  11.      malozavéden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. malo zaveden: malozavedne množice ♪
  12.      mànjvréden  -dna -o prid. (ȁ-ẹ́ ȁ-ẹ̄) 1. ki ima manjše telesne ali umske sposobnosti: čutil se je manjvrednega; nacisti so imeli nekatere rase za manjvredne 2. ki je nižje, manj kakovostne vrste: manjvreden les; manjvredna kovina / manjvredna literatura ♦ metal. manjvredno gorivo gorivo, ki ima nizko kalorično vrednost; sam.: bil je mnenja, da je ročno delo nekaj manjvrednega ♪
  13.      méden  -dna -o prid. (ẹ̑) teh. ki je iz medi: medni okraski; medna žica ♪
  14.      méden  in mêden -dna -o prid. (ẹ̑; ē) nanašajoč se na med; meden1: medno pecivo / redko medne besede ♦ zool. medni želodček ali medna golša razširjeni del požiralnika, v katerega čebela začasno spravi nektar, mano ♪
  15.      mêden  -dna -o prid. (é) navadno v zvezi s hruška, jabolko mehek, zmehčan, goden: hruška je že medna; zrelo medno jabolko ♪
  16.      medén 1 -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na med m: a) medena kapljica / medena barva b) medeno pecivo; medeno testo / medena potica c) meden sat; letos je medeno leto č) medeno cvetje 2. redko, navadno v zvezi s hruška, jabolko mehek, zmehčan, goden: medene hruške 3. ekspr. zelo, pretirano prijazen: meden človek; ves meden je bil z njo // ki vsebuje, izraža veliko, pretirano prijaznost: govoriti z medenim glasom; meden nasmeh, pogled; medene besede; medena govorica; pisati medena pisma 4. ekspr., v zvezi medeni mesec, medeni teden čas prvih mesecev, tednov po poroki: njuni medeni tedni so končani; pren., publ. medeni tedni po zmagi so minili in začela se je stvarnost ◊ bot. medena detelja prijetno dišeča visoka rastlina z belimi ali rumenimi cveti v grozdih, Melilotus; medena trava trava z navadno belkastimi in puhastimi klaski, Holcus; medena ustna venčni list kukavic, navadno podaljšan v ostrogo; čeb. medena rosa sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice; mana medéno prisl.: medeno govoriti; medeno se priklanjati; prstan z medeno rumenim kamnom; medeno sladek ♪
  17.      medén 2 -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz medi: meden vijak, žebelj; medena cev, posoda / medena pločevina ♦ agr. medena roža okov iz medi za okras konjske opreme ♪
  18.      medeníca 1 -e ž (í) anat. del telesnega ogrodja v spodnjem (zadnjem) delu trupa: zlomiti si medenico; človeška, živalska medenica; moška, ženska medenica // votlina, ki jo to ogrodje dela: imeti ozko, široko medenico / mala spodnji del te votline, velika medenica zgornji del te votline ♪
  19.      medeníca 2 -e ž (í) star. (hruška) medenka: letos je medenica dobro obrodila ♪
  20.      medeníca  in médenica -e ž (í; ẹ̑) redko predmet iz medi, navadno posoda: v medenico vliti vodo / prinesi medenico mleka ♪
  21.      medeníčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na medenica1: medenične kosti / medenična votlina / medenični izhod izhod, skozi katerega pride plod ob porodu; medenično dno mišična obloga spodnjega dela medenice ♪
  22.      medeníka  -e ž (í) knjiž. melisa: čaj iz listov medenike ◊ bot. gozdna rastlina z dlakavim steblom in belimi ustnatimi cveti, Melittis melissophyllum ♪
  23.      medenína  -e ž (í) 1. raba peša zlitina bakra in cinka; med: gumb iz medenine 2. izdelki iz medi: medenina na komatih ♪
  24.      medenínast  -a -o prid. (í) 1. ki je iz medi, medenine: medeninast gumb; medeninasti našitki; medeninasta kljuka, zajemalka 2. podoben medi: medeninast sijaj / medeninast zvok kot ga ima glasbilo iz medi ♪
  25.      medenják  -a m (á) 1. nav. mn. drobno pecivo z dodatkom medu in dišav: peči medenjake; kupiti kilogram medenjakov 2. biskvitu podobno pecivo z dodatkom medu in dišav: razrezati medenjak ♪

   1 14 39 64 89 114 139 164 189 214  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA