Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Eden (239-263) 
- redeník -a m (í) žarg., voj. trak iz nabojev, spojenih z gibljivimi členki; nabojnik: mitraljezec z redenikom čez prsi ♪
- redkobeséden -dna -o prid. (ẹ̑) ki nerad govori, pripoveduje: redkobeseden človek; postal je redkobeseden ♪
- reséden in rezéden -dna -o prid. (ẹ̑) po barvi podoben resedi: resedna bluza resédno in rezédno prisl.: resedno zelen ♪
- rudosléden -dna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na rudosled: rudosledna dela / rudosledna pravica pravica do raziskovanja in izkoriščanja rudnine ♪
- sámoizpóveden -dna -o prid. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na samoizpoved: samoizpoveden značaj pesmi / samoizpovedni spis; njegovo pripovedništvo je v glavnem samoizpovedno ♪
- séden -dna -o prid. (ẹ̑) namenjen za sedenje: sedna deska ♦ anat. sedna kost sednica ♪
- sedênje -a s (é) glagolnik od sedeti: sedenje bolnika utruja; sedenje za pečjo; pravilna drža telesa pri sedenju; sedenje in ležanje / sedenje pri knjigah / slikarju trikratno sedenje ne bo zadoščalo ♪
- sesédenica -e [sǝs in ses] ž (ẹ̑) nar. vzhodno sesirjeno mleko ♪
- sesédenje -a [sǝs in ses] s (ẹ̑) glagolnik od sesesti se: sesedenje zemlje / sesedenje krvi ♦ med. prostorninsko zmanjšanje votlih organov, zlasti pljuč; kolaps ♪
- skedènj -dnjà in skèdenj -dnja [kǝd] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̀) gospodarsko poslopje z delovnim prostorom zlasti za mlatenje in s prostorom za shranjevanje sena, slame: ob hiši sta skedenj in hlev; delati v skednju; lesen, zidan skedenj / mlatiti na skednju ♪
- skèdenjski -a -o [kǝdǝn] prid. (ǝ̀) nanašajoč se na skedenj: skedenjska vrata / skedenjski ključ ♪
- skléden -dna -o (ẹ̑) pridevnik od skleda: skledni rob ♪
- skopobeséden -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž. redkobeseden: postal je zelo skopobeseden // ki obsega malo besed: skopobesedne izjave ♪
- sladkobeséden -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki zelo, pretirano prijazno govori: naveličala se je sladkobesednih gostov ♪
- sladkosnéden -dna -o prid. (ẹ̄) ekspr. ki rad jé sladke jedi: sladkosnedni otroci; zelo je sladkosneden ♪
- sladoléden -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sladoled: sladoledna torta / sladoledni aparat ♪
- sléden -dna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na sledenje: sledni nagon / sledni psi so takoj zavohali sled / sledni zapisi na trakovih ♦ jur. sledna pravica pravica avtorja, da je obveščen o novem lastniku ali uporabniku avtorskega dela; lov. sledni jermen dolg pasji jermen, ki se uporablja pri iskanju obstreljene divjadi s psom ♪
- sledênje -a s (é) glagolnik od slediti: sledenje divjadi; nagon sledenja pri lovskih psih / zvesto sledenje vzorniku / sledenje literarni tradiciji / sledenje bakrove rude ♦ elektr. izpisovanje stanj registrov (elektronskega) računalnika po enakem zaporedju kot v obdelavi programa ♪
- snéden -a -o prid. (ẹ̑) star. požrešen: sneden človek; biti preveč sneden / snedena je na sadje ♪
- snéden -dna -o prid. (ẹ̄) star. požrešen: snedni otroci ♪
- snédenec -nca m (ẹ̑) star. požrešen človek: ta snedenec nima nikoli dovolj ♪
- snédenost -i ž (ẹ̑) star. požrešnost: vsi so jo poznali po njeni snedenosti ♪
- soséden -dna -o prid. (ẹ̑) sosednji: stopiti v sosedni prostor; poklicali so ga k sosedni mizi; potrkati na sosedna vrata / sosedna plemena / imeti dobre odnose s sosednimi državami ♪
- sosréden -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki ima isto, skupno središče; koncentričen: v vodi so se širili sosredni kolobarji ♦ geom. sosredni krogi koncentrični krogi ♪
- sporéden -dna -o prid. (ẹ̄) 1. vzporeden: sporedne poti / sporedni umetnostni tokovi / knjiž. sporedna izdaja knjige v nemškem in slovenskem jeziku istočasna 2. star. postranski, obroben, nepomemben: sporedne, nebistvene napake / stvar je sporednega pomena sporédno prisl.: sporedno izdati zbirko novel in pesmi; postelja je stala sporedno z mojo ♪
114 139 164 189 214 239 264 289 314 339 
