Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Eden (1.314-1.338) 
- nevédnež -a m (ẹ̑) ekspr. neveden človek: imeti, razglasiti koga za nevedneža; velik nevednež / to je pravi nevednež / v tehniki je popoln nevednež ♪
- neveljàv -áva -o prid. (ȁ á) nar. belokranjsko slab, malovreden: neveljav človek ♪
- nèvíden -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki se (še) ni videl: neviden vlomilec / gledali so do takrat neviden nastop mladega igralca ● žarg. nevideno čudo nenavaden, izreden dogodek ali stvar; publ. nevideno razkošje barv zelo veliko ♪
- nèvíteški -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni viteški: biti neviteškega rodu / ekspr. to je neviteško vedenje nèvíteško prisl.: neviteško se braniti ♪
- nèvljúden -dna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) ki mu manjka vljudnosti: nevljuden otrok; biti nevljuden / nevljudno vedenje nèvljúdno prisl.: nevljudno odgovoriti, se vesti ♪
- nevrasténičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na nevrastenijo: nevrastenične težave; nevrastenično razpoloženje / nevrastenični bolnik / ekspr. to je nevrastenično pisanje zmedeno, neurejeno ♪
- nevrédnež -a m (ẹ̑) star. malovreden, ničvreden človek: spraševala se je, kako je mogla ljubiti takega nevredneža; shajal se je z nevredneži in pijanci ♪
- nèvseljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni vseljiv: blok je še nevseljiv / lastnik nevseljivega stanovanja zasedenega ♪
- nèvsiljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni vsiljiv: prijazen, nevsiljiv človek / nevsiljive vzgojne metode; nevsiljivo vedenje / nevsiljiva reklama / nevsiljiv vonj cvetja; blago z nevsiljivim vzorcem; nevsiljiva barva; po prostoru se je razlegala nevsiljiva glasba nèvsiljívo prisl.: nevsiljivo se oblačiti; nevsiljivo ponujati kaj; nevsiljivo zagovarja svoje mnenje; nevsiljivo vljuden človek ♪
- nèvsiljívost -i ž (ȅ-í) lastnost nevsiljivega človeka: poznam njegovo skromnost in nevsiljivost / nevsiljivost vedenja in nastopa ♪
- nèzadržán -a -o prid. (ȅ-á) 1. ki ni zadržan, ni ustavljen: nezadržana voda je odnašala zemljo / nezadržan razvoj // sproščen, neprisiljen: nezadržan človek / nezadržano vedenje 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: planiti v nezadržan jok, smeh nèzadržáno prisl.: solze so mu nezadržano tekle po licih ♪
- nèzanímanje -a s (ȅ-ȋ) kar je nasprotno, drugačno od zanimanja: njeno nezanimanje za te vrste glasbo; razpravljali so o nezanimanju te mladine za družbeno dogajanje / eden izmed vzrokov za slab učni uspeh je prav gotovo tudi nezanimanje staršev za otroke premajhna skrb // ravnodušnost, nezavzetost: kljub nezanimanju vodstva za stanovanjske probleme so delavci prodrli s svojimi zahtevami / poslušal ga je z vidnim nezanimanjem ♪
- nèzaslúžen -a -o prid. (ȅ-ú) 1. ki ni zaslužen: nezaslužen dobiček; nezasluženo plačilo 2. ki ga kdo ne zasluži, ga ni vreden: nezaslužena pohvala, slava; nezasluženo priznanje, spoštovanje / ekspr. zadelo ga je nezasluženo trpljenje nèzaslúženo prisl.: nezasluženo zmagati ♪
- nèzavésten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̄) 1. ki je v nezavesti: nezavesten bolnik / zgrudil se je nezavesten 2. ki ni zavesten, ni hoten: nezavestni gibi; to je naredil iz nezavestne malomarnosti; nezavestno dejanje // knjiž. ki se ga kdo ne zaveda; nezaveden: njena nezavestna dobrota jih je ganila; nezavestno sovraštvo / nezavesten strah 3. knjiž., redko podzavesten: nezavestne zaznave časa; nezavestna duševna dogajanja nèzavéstno prisl.: tega se je naučil nezavestno, mimogrede; nezavestno jo je spremljal z očmi; sam.: močiti nezavestnega z mrzlo vodo ♪
- nèzdružljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da, ne more združiti: nezdružljivi poklici; nezdružljive funkcije / ekspr. tako vedenje je nezdružljivo z moralo / nezdružljiva nasprotja zelo velika ♪
- neználec -lca m (ȃ) knjiž. neveden človek, nevednež: vsi so veliki neznalci; pravi neznalec je ♪
- neznáten -tna -o prid., neznátnejši (á ā) nav. ekspr. 1. zelo majhen: vstopil je droben, neznaten človek; od daleč je bil videti še bolj neznaten; stanovali so v skromni, neznatni hiši; loči ju neznatna razdalja / za vse skupaj je plačal neznaten znesek / njegovi dohodki niso ravno neznatni so veliki / to je res neznatna napaka / dosegel je le neznaten uspeh; nevarnost, da bi ga kdo videl, je neznatna 2. nepomemben, malo vreden: imel je skromno, neznatno službo; za take neznatne stvari je škoda izgubljati čas ∙ star. upam, da vas navzočnost moje neznatne osebe ne bo motila moja navzočnost neznátno prisl.: potres je hiše neznatno poškodoval ♪
- néžen -žna -o prid., néžnejši (ẹ̄) 1. ki ima, kaže do ljudi mil, zelo prijazen odnos: do matere je bil zelo nežen; to je nežna ženska / imeti nežno srce / ekspr. bil je nežen ljubimec // ki vsebuje, izraža mil, zelo prijazen odnos: nežna ljubezen do živali; nežno govorjenje z otrokom / nežni spomini na dom // ki vsebuje, izraža ljubezensko naklonjenost: že dolgo ji ni povedal nobene nežne besede; poslušala je njegovo nežno govorjenje / nežna misel nanj / ekspr. med njima so se spletale nežne vezi 2. ki daje videz občutljivosti, krhkosti: nežen otrok; dojenček je še zelo nežen; ima dve nežni hčerki / nežen cvet; nežna trava / ekspr. nežna pokrajina / nežen nasmeh // ki daje videz neutrjenosti, neodpornosti: nežen obraz; nežna polt; imeti nežne roke 3. ekspr. nanašajoč se na prve mesece, prva leta življenja: nežna mladost / najnežnejši meseci življenja 4. ki se ne pojavlja v visoki
stopnji, v močni obliki: nežne barve, sence; nežna luč, svetloba / nežen veter lahen / nežno ribje meso mehko; nežno vino // nav. ekspr. opravljen z majhno silo: nežen gib roke; nežno previjanje rane / nežna pisava / nežni udarci lahni ● ekspr. nežni spol ženske; ekspr. biti nežen z dekletom z vedenjem kazati ljubezensko naklonjenost néžno prisl.: nežno objeti, odgovoriti; nežno ravnati s kom; nežno lepa deklica; nežno modra obleka; nežno rdeče cvetje ♦ muz. nežno označba za izraz izvajanja dolce; sam.: v tem človeku je nekaj nežnega ♪
- nèžénski -a -o prid. (ȅ-ẹ́) nasproten, drugačen od ženskega: imela je izredno, nežensko moč / imeti neženske roke / njeno nežensko vedenje nèžénsko prisl.: ima nežensko zveneč glas; sam.: nekaj neženskega je na njej ♪
- néžnost -i ž (ẹ̄) lastnost, značilnost nežnega človeka: nikoli ne pokaže svoje nežnosti; vedeli so za njeno nežnost do otrok / nežnost besede, nasmeha, pogleda / obšlo ga je čustvo nežnosti // milo, zelo prijazno vedenje, ravnanje: materina nežnost do otrok // mn., ekspr. erotično ljubkovanje: želela si je njegovih nežnosti; obsipal je svoje dekle z nežnostmi ♪
- nì in ni prisl. (ȉ) zastar. niti: ni malo mu ne zaupa / ni eden se ni rešil ♪
- niansírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, da se pojavlja, nastopa kaj v (barvnih) odtenkih: nanašal je barve, ne da bi jih niansiral / modno niansirati barvo las 2. narediti, da se predmeti, pojavi iste vrste v določenih podrobnostih, značilnostih razlikujejo: niansirati like v romanu, opise pokrajin; jezikovno niansirati; različne razmere življenje in mišljenje zelo niansirajo // knjiž. natančno, podrobno povedati, izraziti: niansirati misel / vsebino pripovedi bi bilo potrebno bolj niansirati niansírati se in niansírati nedov., knjiž. dobivati (barvne) odtenke: listje se, preden odpade, niansira niansirajóč -a -e: niansirajoče podrobnosti niansíran -a -o: imeti zelo niansiran izraz, jezik; pomensko, psihološko niansiran ♪
- níčast -a -o prid. (ȋ) ekspr. 1. zelo majhen, slaboten: videti je bil droben, ničast, vendar je dolgo vzdržal; ničasta živalca / moč vetra ni bila tako ničasta 2. malovreden, ničvreden: tako življenje se mu je zdelo ničasto / kot psovka niče ničasto 3. neprepričljiv, neutemeljen: ničast dokaz, izgovor ● ekspr. politično ničasti ljudje nepomembni, nevažni ♪
- ničémen -mna -o prid. (ẹ̄) zastar. malovreden, ničvreden: družba ničemnih ljudi / v roki je držala tisto ničemno prtljago ♪
- ničémnik -a m (ẹ̑) zastar. malovreden, ničvreden človek: njihov poglavar je bil ničemnik in nasilnež ♪
1.189 1.214 1.239 1.264 1.289 1.314 1.339 1.364 1.389 1.414 
