Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Eden (1.264-1.288) 
- nèocenljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da oceniti: denarna vrednost predmeta je neocenljiva / neocenljivi pojavi 2. ekspr. zelo velik, izreden: stvar neocenljivega pomena; neocenljiva vrednost / neocenljiva izguba, škoda ♪
- nèolíkan -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki mu manjka olike, vljudnosti: neolikan človek / neolikano vedenje ♪
- nèoporéčen -čna -o prid. (ȅ-ẹ̄) 1. ki ni oporečen: neoporečen dokaz; njegova trditev je bila neoporečna / njena obleka je bila vselej neoporečna / neoporečno vedenje ♦ šport. neoporečna izvedba izvedba, ki je popolnoma v skladu s tekmovalnimi pravili 2. ki ima pozitivne lastnosti zlasti v moralnem pogledu: neoporečen človek; idejno, politično neoporečen / ima neoporečno preteklost; pošteno, neoporečno življenje nèoporéčno prisl.: neoporečno živeti; stvar je bila neoporečno ugotovljena ♪
- nèoporekljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) star. neoporečen: neoporekljiv dokaz; neoporekljiva resnica / njegovo vedenje je neoporekljivo / neoporekljiv človek nèoporekljívo prisl.: neoporekljivo dokazati ♪
- nèopravičljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da opravičiti: neopravičljiv izostanek; neopravičljiva zamuda / neopravičljivo ravnanje, vedenje nèopravičljívo prisl.: neopravičljivo se vesti ♪
- nèotesán -a -o prid. (ȅ-á) 1. ki ni otesan: neotesan les; neotesani trami 2. ekspr. ki zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor: neotesan, nekulturen človek; to so surovi, neotesani fantje / kot psovka divjak neotesani nèotesáno prisl.: neotesano govoriti, se vesti ♪
- nèotesánec -nca m (ȅ-á) ekspr. kdor zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor: je velik neotesanec / kot psovka pojdi že, ti neotesanec neotesani ♪
- nèotesánka -e ž (ȅ-á) ekspr. ženska, ki zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor: neverjetno, kakšna neotesanka je to ♪
- nèotesánost -i ž (ȅ-á) ekspr. lastnost človeka, ki zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor: očitali so mu neotesanost / to je velika neotesanost ♪
- nèozavéščen -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) knjiž. nezaveden, neosveščen: neozaveščena mladina ♪
- nèpázen -zna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) knjiž. nepazljiv: nepazen poslušalec / nepazno vedenje ♪
- nèpojasnjív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž. nepojasnljiv: nepojasnjivo vedenje / v povesti se kaže neka nepojasnjiva moč ♪
- nèpoklícanec -nca m (ȅ-ȋ) ekspr. 1. kdor ni poklican, ni usposobljen za kaj: takoj se vidi, da so se dela lotili nepoklicanci // kdor ni povabljen, ni zaželen: prireditve se je udeležilo tudi nekaj nepoklicancev 2. ničvreden, malovreden človek: vmes je posegel neki nepoklicanec in ga umoril ♪
- nèpóln -a -o [u̯n] prid. (ȅ-ọ̑ ȅ-ọ́) ki mu nekoliko manjka do polnosti: nepoln sod / nav. ekspr.: na službo je čakal nepolnih šest mesecev; v nepolnih treh urah so prišli na vrh / nepolna razlaga pomena ♦ jur. nepolni delovni čas delovni čas, ki traja manj kot 42 ur na teden ♪
- nèpopóln -a -o [u̯n] prid. (ȅ-ọ̑) ki ni popoln: nepopoln naslov; predložili so še nepopolne podatke; knjižna zbirka je nepopolna / nepopoln uspeh / prijavili so se kandidati z nepopolno srednjo šolo nedokončano ◊ ekon. nepopolna konkurenca konkurenca, za katero so značilne omejitve glede ponudbe in povpraševanja; lingv. nepopolni stavek stavek, ki mu manjka povedek; mat. nepopolno število število brez zadnjih decimalk; soc. nepopolna družina družina, v kateri manjka eden od staršev nèpopólno prisl.: nepopolno odgovarjati ♪
- nèpopustljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki ne popusti: dosleden, nepopustljiv vzgojitelj; do otrok je zelo nepopustljiv; nepopustljiv je v svojih zahtevah / nepopustljiva načela, stališča / nepopustljiva prizadevnost, vnema vztrajna 2. nenehen, neprestan: nepopustljiva bolečina / nepopustljiva skrb nèpopustljívo prisl.: nepopustljivo nasprotovati; nepopustljivo odklonilen odnos ♪
- nèpovézan -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni povezan, ni v medsebojni zvezi: nepovezane delovne skupine / nepovezane akcije niso uspele / orožje je zbiral sam, nepovezan z organizacijo / kraji so v tej deželi daleč narazen in nepovezani // ki ni strnjen, ni zaokrožen v celoto: nepovezano literarno delo / njeni stavki so bili zmedeni, nepovezani nèpovézano prisl.: nepovezano pripovedovati ♪
- nèprávdanski -a -o prid. (ȅ-ȃ) star. nenavaden, čuden: to je nepravdanski človek / velika, nepravdanska senca / nepravdansko vedenje neprimerno ♪
- nèprávšen -šna -o prid. (ȅ-ȃ) star. nepravilen, nenavaden: tako nepravšno stanje je dolgo trajalo / čeprav je nepravšen človek, tega ne bi naredil malovreden, ničvreden ♪
- nèprebujèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni prebujen, ni zbujen: vzela je še neprebujenega otroka s postelje / neprebujena narava / neprebujene človekove sile // knjiž. nezaveden, neosveščen: preprosti, neprebujeni ljudje so se nenadoma znašli pred veliko preizkušnjo; politično neprebujene množice / neprebujena narodna zavest ♪
- nèpreštét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni preštet: učenci so bili neprešteti in zato niso opazili, da eden manjka / ekspr. vojna je zahtevala nepreštete žrtve številne ♪
- nèpreštéven -vna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki se ne da prešteti: nepreštevne zvezde / ekspr. park je bil prepreden z nepreštevnimi stezicami številnimi ♪
- nepríden -dna -o prid. (í ȋ) zastar. 1. malo vreden, nekoristen: daleč okrog se je razprostiral prazen, nepriden svet 2. malovreden, ničvreden: veliko žalosti je prestal zaradi svojega nepridnega sina ♪
- neprídipràv -áva m (ȋ-ȁ ȋ-ȃ) 1. evfem. malovreden, ničvreden človek, navadno mlajši: trije nepridipravi so vlamljali v avtomobile; osumili so že znanega nepridiprava; tolpa mladih nepridipravov 2. ekspr. nagajiv, poreden otrok: vsi trije fantički so pravi nepridipravi / kot nagovor kaj si spet storil, ti nepridiprav ♪
- nèprídoven -vna -o prid. (ȅ-í) star. malo vreden, nekoristen: končajva to nepridovno govorjenje / nepridovna novica slaba, neprijetna / pusti pri miru te nepridovne ljudi malovredne, ničvredne ♪
1.139 1.164 1.189 1.214 1.239 1.264 1.289 1.314 1.339 1.364 
