Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ESA (6.012-6.036)
- trepák -a m (á) hiter ruski ljudski ples v dvodobnem taktu: plesati trepak; trepak in hopak ♪
- trepáti -ám in trépljem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. (narahlo) udarjati: z vajetmi je trepal konja / trepati preprogo z udarjanjem, stresanjem odstranjevati prah iz nje 2. star. trepljati: trepati koga po rami ♪
- trepetáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. tresti se od vznemirjenja ali mraza: otrok se je stiskal k materi in trepetal; trepetati po vsem telesu; trepetati v grozi / roke so ji trepetale; ustnice so ji trepetale od zadrževanega joka / ekspr. letalo s prižganimi motorji je trepetalo se je treslo; ranjena ptica je trepetala // ekspr. migljati, migetati: listje trepeta v vetru; plamen sveče trepeta // ekspr., s prislovnim določilom migljajoč, migetajoč biti, nahajati se kje: nad reko trepeta meglica; v očeh so mu trepetale solze; na nebu trepetajo zvezde; na steni je trepetal sončni žarek / na ustnicah ji trepeta nasmeh je opazen, zaznaven 2. ekspr. čutiti strah, skrb zaradi česa: trepetal je, da bo vprašan; trepetal je, kaj bo, če ga najdejo // v zvezi z za biti v skrbeh za koga ali kaj: trepeta za moža; trepeta za sinovo usodo, za zdravje // v zvezi s
pred čutiti strah pred kom ali čim: trepeta pred očetom, šefom; trepeta pred operacijo 3. ekspr. v kratkih časovnih presledkih se spreminjati v višini, jakosti; tresti se: glas mu je trepetal / pod oboki je trepetala pesem ● ekspr. zemlja je trepetala od groma zelo je grmelo; ekspr. kar trepeta po vinu zelo si ga želi trepetáje: trepetaje vstopiti trepetajóč -a -e: trepetajoč čakati napad; trepetajoče roke; trepetajoča svetloba ♪
- tréska -e stil. treskà -è ž (ẹ́; ȁ ȅ) nar. odsekan, odlomljen tanek, podolgovat kos lesa; trska: cepiti treske; klati polena v treske; podkuriti s treskami; suh je kot treska / treska se mu je zadrla v prst iver // nekdaj tak kos lesa, na enem koncu narezan, za svetenje: prižgati tresko; svetiti s tresko; stojalo za gorečo tresko ♪
- tréskati -am nedov. (ẹ̄) 1. brezoseb. povzročati močne poke ob razelektritvi ozračja: ponoči je treskalo; začelo je grmeti in treskati // zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskakovati s telesa na telo: treska v skale; v samotna drevesa rado treska 2. ekspr. dajati močne, rezke glasove: granate, topovi treskajo; mine so treskale ves dan 3. ekspr. silovito loputati: jezno je treskal z vrati / vrata treskajo 4. ekspr. slišno silovito udarjati, zadevati se ob kaj: kamenje je treskalo ob skale; valovi so treskali ob čoln; toča je treskala po šipah / treskati z glavo ob zid // slišno, plosko padati: bombe so treskale okoli bunkerja; drevesa so treskala na tla 5. ekspr. močno udarjati, tolči: s palico je treskal po njegovem hrbtu; treskati koga z vso močjo / veje so ga treskale po obrazu 6.
ekspr. silovito metati: treskati kamne ob obzidje; jezen je treskal kozarce na tla, v steno ● ekspr. med nami je večkrat treskalo večkrat smo se sprli, tepli; ekspr. preklinjala sta, da je kar treskalo zelo; v visoka drevesa rado treska pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki treskáje: treskaje padati; vrata so se treskaje zapirala treskajóč -a -e: treskajoče streljanje; prisl.: treskajoče goreti ♪
- tréslica -e ž (ẹ́) 1. nar. mrzlica: napadla ga je treslica / vino umiri treslico tresavico 2. etn. priprava za rahljanje prediva: dati predivo na treslico ♪
- tresljáti -ám nedov. (á ȃ) rahlo tresti: tresljati vejo / pastiričice so tresljale z repki rahlo potresavale / glas se mu treslja tresljajóč -a -e: tresljajoče brnenje ♪
- tresorépiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. potresavati z repom: na drevesu je tresorepila sraka ♪
- tresorépka -e ž (ẹ̑) nar. ptica pevka z dolgim črnim in ob straneh belim repom, s katerim potresava; bela pastirica: tresorepka je za plugom pobirala črve ♪
- trésti trésem nedov., trésite in tresíte (ẹ́) 1. delati, povzročati, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja: tresti drevo; tresti kozico, da se jed ne prismodi; tresti sito / tresel ga je, da bi ga prebudil; tresti koga za ramo / ekspr. eksplozije tresejo šipe / pri pozdravu tresti komu roko / jok, smeh mu trese telo / konj trese grivo potresava z njo; tresti z glavo // povzročati hitre, ponavljajoče se sunke: motorna žaga trese; voz brez vzmeti močno trese / električna naprava zaradi okvare trese // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: mraz ga je tresel; trese ga mrzlica ima mrzlico; brezoseb. ne počuti se dobro in trese ga ima mrzlico; pren., ekspr. nemir je tresel njeno srce 2. s tresenjem česa odstranjevati: tresti jabolka; tresti sneg z vej / ekspr. veter trese liste z drevja ● ekspr.
grom je tresel pobočja zelo je grmelo trésti se 1. sunkovito, hitro se premikati, navadno sem in tja: most se je tresel pod težo vlaka; pod se je tresel pod koraki; šipe se tresejo od eksplozij / ekspr. spet se je tresla zemlja spet je bil potres // nehotno, hitro se premikati, navadno sem in tja: trese se, tako jo zebe; tresti se od jeze, slabosti, strahu, vznemirjenosti; tresti se od mraza; od starosti se že ves trese; fant se trese kot šiba na vodi / tresle so se mu roke; ustnice so se mu tresle od bolečine 2. ekspr. čutiti strah, skrb zaradi česa: trese se, da ne bo naredila izpita; tresla se je, kaj bo rekla mati // v zvezi z za biti v skrbeh za koga ali kaj: starši se tresejo za svoje otroke; tresti se za usodo svojega naroda; tresti se za imetje, službo // v zvezi s pred čutiti strah pred kom ali čim: tresti se pred kaznijo; trese se pred očetom, profesorjem 3. v kratkih časovnih presledkih se spreminjati v višini,
jakosti: glas se mu trese ● pog., ekspr. hlače se mu tresejo boji se, strah ga je; ekspr. godba je tako igrala, da so se okna tresla zelo glasno, močno tresóč -a -e: poškodbe od tresočih strojev; stal je tresoč se od groze, slabosti; podpisal se je s tresočo se roko; prisl.: odidi, je vzkliknil tresoče ♦ muz. tresoče označba za način izvajanja tremolo ♪
- tréščiti -im dov. (é ẹ̑) 1. brezoseb. povzročiti močen pok ob razelektritvi ozračja: nekajkrat je treščilo in usula se je toča; v bližini je silovito treščilo; zagrmelo je in treščilo // zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskočiti s telesa na telo: treščilo je v hišo, v star macesen; soba je bila razmetana, kot bi treščilo vanjo / strela je treščila v gospodarsko poslopje udarila 2. ekspr. dati močen, rezek glas: semintja je zažvižgala krogla in treščila granata 3. silovito zaloputniti: treščila je vrata za njim / treščil je z vrati in odšel 4. ekspr. slišno silovito udariti, zadeti se ob kaj: letalo je treščilo ob drevo; pri padcu je treščil ob skalo / bil je raztresen in bi kmalu treščil vanj se zaletel; pog. na ovinku sta avtomobila treščila skupaj // slišno, plosko pasti: satelit je treščil na zemljo; pahnil ga je, da je z vso težo
treščil na tla, po tleh 5. ekspr. močno udariti: treščil ga je po glavi; treščiti koga s kolom; s pestjo ga je treščil v obraz / če ne boš tiho, te bom treščil 6. ekspr. silovito vreči: treščiti butaro na tla; treščiti kozarec ob zid; treščiti kamen v vodo / če ne boš dal miru, te bom treščil skozi okno / jezen je treščil telefonsko slušalko jo trdo odložil; treščil je stran vse, kar ga je oviralo odvrgel 7. ekspr. nenadoma, nepričakovano priti: nič ni sporočil, kar treščil je v hišo kot strela z jasnega; jastreb je treščil med piščance / v te razmere je treščila revolucija v teh razmerah je nenadoma prišlo do revolucije ● ekspr. z oblakov je končno treščil na zemljo postal je bolj stvaren, bližji konkretnemu življenju; ekspr. treščiti koga na cesto odpustiti, odsloviti ga (iz službe); prisilno ga izseliti; ekspr. kaj mu je treščilo v glavo, da se tako vede kaj ga je spodbudilo; obstal je, kot bi treščilo vanj v hipu; ekspr. sedel je in kar
treščil vanj: kaj bi torej rad mu nepričakovano, brez uvoda rekel tréščiti se ekspr. 1. vreči se, skočiti: treščil se je v morje / treščil se je na posteljo 2. spopasti se, stepsti se: v gostilni so se fantje treščili; zver in človek sta se treščila tréščen -a -o: treščen je bil s stolpa ∙ pog. biti malo treščen omejen, neumen ♪
- tréti trèm tudi tárem nedov., trì tríte; tŕl (ẹ́ ȅ, á) 1. s silo, pritiskom delati, da kaj ni več celo: treti jajca, lešnike, orehe; treti s kleščami, z zobmi / mučili so ga, mu trli kosti; lončena posoda se rada tre / treti sol v možnarju drobiti / ekspr. trli so mu prste močno stiskali // s silo, pritiskom uničevati, usmrčevati: z nohti je trl stenice; treti uši 2. premikati kaj sem in tja po površini in pri tem močno pritiskati nanjo: treti kamen ob kamen; trla sta ga z brisačo; treti otrple mišice drgniti z dlanmi, rokami; treti si otekla zapestja masirati; od zadovoljstva si je trl roke mel; trla je rob predpasnika med prsti mečkala 3. navadno v zvezi s konoplja, lan odstranjevati olesenelo steblo od ličja: pozno jeseni so trli; treti konopljo, lan ● ekspr. vse življenje so trli revščino živeli v revščini; ekspr. zaradi tega si ne bo trl glave delal skrbi;
ekspr. treti si glavo s težkimi vprašanji veliko razmišljati o njih; pog. zna več kot hruške peči in orehe treti ima velike sposobnosti, se spozna na marsikaj tréti se 1. pri premikanju se tesno dotikati česa: deli stroja se trejo med seboj; plezalčeva vrv se tre ob skalo 2. ekspr. gnesti se: jata rib se je trla mimo ladje; po ulici so se trli ljudje / ljudje so se trli v gostilno // s prislovnim določilom, s smiselnim osebkom v rodilniku biti, obstajati v velikem številu: po klopeh se je trlo ljudi; na obali se je trlo turistov tróč in teróč -a -e: med seboj troči se deli stroja tŕt -a -o: trto kamenje ♪
- tŕgati -am stil. tŕžem nedov. (ŕ ȓ) 1. s sunkovitimi potegi, vlečenjem delati iz česa dva ali več delov: trgati nit, papir; trgati razvaljano testo; trgati na koščke; trgati volno v kosme; trgati tkanino podolgem; trgati in striči / trgati šive, vezi; ekspr. pes je trgal verigo si je prizadeval pretrgati jo; ne trgaj knjige ne uničuj s trganjem // s sunkovitimi potegi, vlečenjem ločevati od večje količine: trgal je papirčke in jih metal na tla / žival je z zobmi trgala meso 2. ekspr. delati, da kaj ni več strnjeno, celo: trgati obroč zasledovalcev; vozila so trgala sprevod / veter trga oblake / bliski so trgali temo / rafali so trgali tišino prekinjali / njeno pripovedovanje je trgal jok prekinjal // ločevati, deliti: doline so trgale pokrajino / posestva ne bo pustil trgati deliti 3. z rabo, uporabo delati, da kaj ni več celo: trgati čevlje s hojo po
ostrem kamenju; ker je fizično delal, je hlače hitro trgal // delati, povzročati, da kaj ni več celo sploh: trnje mu je trgalo obleko / ekspr.: ostre skale so trgale čolnom dna; tanki so trgali asfalt / ekspr. volk je trgal svoj plen 4. s sunkovitimi potegi, vlečenjem odstranjevati iz česa, s česa: trgati gumbe s plašča; trgati liste iz zvezka; trgati plakate z zida / trgati kose mesa z ražnja / trgati jagode z grozda; v roki ima marjetico in trga list za listom puli // s sunkovitimi potegi spravljati z drevesa, rastline: trgati češnje; trgati koruzne storže s stebla / trgati najlepše cvetove / popoldne bodo trgali jabolka, ribez obirali; letos so trgali v lepem vremenu imeli trgatev // s sunkovitimi potegi ločevati od tal: trgati jurčke; trgati plevel, rože 5. s sunkovitimi potegi, vlečenjem spravljati iz prijema: trgati komu knjigo iz roke; trgal ji je otroka iz
naročja; trgala je svojo roko iz njegove; pren., ekspr. trgati komu oblast iz rok // ekspr. spravljati koga iz neprijetnega stanja: trgati ljudi iz brezčutnosti, nevednosti; počasi se je trgal iz revščine 6. ekspr. delati, povzročati a) da je kdo manj skupaj s kom: trgati očeta domu, družini; delo ga je trgalo od žene; trgati se od družbe b) da kdo prenehava imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: ta dogodek ga je trgal od nje; v tujini se je trgal od domačih c) da kdo manj dela kaj: trgati koga od dela; šport ga trga od študija 7. zmanjševati izplačilo za določen znesek; odtegovati: vsak mesec mu trgajo od osebnih dohodkov; trgati komu petino plače 8. brezoseb. imeti sunkovite bolečine: trga ga po rokah, zobeh; trga jo v križu, rami ● ekspr. otrokov jok ji je trgal srce jo je čustveno zelo prizadeval; ekspr. kašelj mu je trgal pljuča zelo je kašljal; ekspr. škripanje koles mu je trgalo ušesa, živce mu je
bilo zelo neprijetno; ekspr. voda je trgala bregove s silo v kosih odstranjevala; ekspr. ne bo mu treba čevljev trgati po hribih živeti v hribih; ekspr. dolga leta je trgal hlače na uredniškem stolu je bil urednik; pog. trgati hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; ekspr. pisatelj trga maske z obrazov malomeščanov kaže njihovo pravo, resnično bistvo; ekspr. trgati komu mreno z oči omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je; ekspr. noge komaj trga od tal zelo težko hodi; ekspr. trgati verige suženjstva osvobajati se suženjstva; ekspr. trgati si od ust prihranjevati kaj od življenjsko pomembnih, potrebnih dobrin tŕgati se 1. biti v stanju, ko kaj ni več strnjeno: vrste so se trgale / megla se trga; oblaki se trgajo 2. biti v stanju, ko kaj zaradi rabe, uporabe ni več celo: jopica se na komolcih trga; krilo se trga po šivih; vrv je preperela in se trga 3. s sunkovitimi potegi si prizadevati se osvoboditi: konji so se
trgali in rezgetali; pes se trga z verige 4. ekspr. odhajati, oddaljevati se: posamezniki so se drug za drugim trgali od skupine // s predlogom težko zapuščati kaj, se poslavljati od česa: trgal se je od prejšnjega življenja / naši ljudje so se težko trgali od domovine, s svoje zemlje 5. ekspr. v presledkih prihajati: tanki so se trgali iz soteske; izza ovinka so se trgale zelene uniforme / iz megle, mraka so se trgale postave postajale vidne, se počasi prikazovale 6. ekspr. ruvati se: fantje se radi trgajo / trgala sta se za žogo / otroci so se trgali za bonbone prerivali, pulili / trgata se zaradi njive prepirata // v zvezi z za zelo si prizadevati pridobiti koga za sodelovanje: trgali so se za tega strokovnjaka; zanj so se kar trgali s ponudbami // prizadevati si za kaj, potegovati se za kaj: trgati se za čast, plačilo; trgati se za oblast 7. ekspr. izgubljati trdnost, moč: njen ponos se trga; njegova upornost se je
začela trgati / trgati se v sebi ● ekspr. besede, stavki so se mu trgali iz ust govoril je težko, pretrgano; ekspr. glas se mu trga močno spreminja jakost; ekspr. srce se ji je trgalo, ko je odhajal bilo ji je zelo hudo; ekspr. iz kovačnice so se trgali udarci kladiva se je slišalo udarjanje kladiva; ekspr. v njej se vse trga doživlja veliko duševno krizo; ekspr. iz njenih prsi se je trgalo ječanje je prihajalo v presledkih trgáje star.: trgaje cvetje, je prepevala trgajóč -a -e: govoril je s trgajočim se glasom; srce trgajoč pogled tŕgan -a -o: trgani koščki papirja ♦ tekst. trgana volna volna, dobljena s trganjem volnenih odpadkov preje, tkanin in pletenin ♪
- trgovína -e ž (í) 1. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s kupovanjem in prodajanjem: razvoj trgovine; trgovina in obrt / trgovina z lesom 2. kupovanje in prodajanje blaga: ukvarjati se s trgovino / izvozna, uvozna trgovina; mednarodna, zunanja trgovina; trgovina na drobno 3. lokal, v katerem se kupuje in prodaja: trgovine se odprejo ob osmih zjutraj; vstopiti v trgovino; izložbe, police trgovin / delikatesna, konfekcijska, zelenjavna trgovina; samopostrežna trgovina; športna trgovina s športno opremo; trgovina z mešanim blagom; trgovina s čevlji; trgovina s semeni semenarna / poslovodja v trgovini ● verižna trgovina pri kateri sodeluje več posredovalcev, kar blago zelo podraži; žarg. trgovina na črno nezakonito, nedovoljeno trgovanje, zlasti kadar blaga ni dovolj v prodaji; publ. trgovina z belim blagom z dekleti ◊ ekon. komisijska trgovina; posredniška
trgovina ki posluje v svojem imenu za tuj račun ali v tujem imenu za tuj račun; prosta trgovina prosti trg ♪
- trhlôba -e ž (ó) redko trohnoba: trhloba lesa / duh po trhlobi ♪
- tŕhlost -i ž (ŕ) stanje trhlega: trhlost lesa; gniloba in trhlost // ekspr. nemoč, šibkost: trhlost države / trhlost političnega sistema ♪
- triáda -e ž (ȃ) 1. knjiž. skupina treh enot, trojica: uvrščati elemente v triade; triade barv; triada rimskih božanstev ♦ filoz. dialektična triada teza, antiteza, sinteza kot osnovne stopnje razvoja; kem. triada skupina treh elementov s podobnimi kemičnimi lastnostmi in približno enakimi razlikami v atomski masi 2. geol. obdobje mezozoika, v katerem so se pojavile praproti, rastline, podobne palmam, in sesalci; trias: ostanki plazilcev iz triade ♪
- trías -a m (ȋ) geol. obdobje mezozoika, v katerem so se pojavile praproti, rastline, podobne palmam, in sesalci: trias, jura, kreda ♪
- trídeseti -a -o štev. (ȋ) ki v zapovrstju ustreza številu trideset: praznovati trideseti rojstni dan; tridesetega [30.] novembra / trideseti del česa tridesetina ● knjiž. v tridesetih [30.] letih tega stoletja od 1930 do 1940 ♪
- trídimenzionálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ) ki ima tri dimenzije, razsežnosti, trirazsežen: tridimenzionalen prostor; telesa so tridimenzionalna / tridimenzionalna umetnost trídimenzionálno prisl.: tridimenzionalno predstaviti, upodobiti predmet ♪
- trigéminus -a m (ẹ̑) žarg., anat. možganski živec, katerega čutni del ima veje za predel očesa in obeh čeljusti; trivejni živec: ohromitev trigeminusa ♪
- tríkolésen -sna -o prid. (ȋ-ẹ̑) ki ima tri kolesa: trikolesni avtomobil; trikolesno vozilo ♪
- tríkoló -ésa s (ȋ-ọ̑ ȋ-ẹ̑) tovorno vozilo s tremi kolesi; tricikel: razvažati kruh, zelenjavo s trikolesom / motorno, nožno trikolo // otroško vozilo s tremi kolesi na nožni pogon: voziti se s trikolesom ♪
- tríók -a -o prid. (ȋ-ọ̑ ȋ-ọ̄) ki ima tri očesa: trioki velikani ♪
- tríps -a m (ȋ) zool. majhna zajedavska žuželka z ozkimi resastimi krili, ki sesa rastlinske sokove, Thrips: uši in trips / tobakov trips ♪
5.887 5.912 5.937 5.962 5.987 6.012 6.037 6.062 6.087 6.112