Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ESA (4.962-4.986)


  1.      razsolíti  -ím dov., razsólil (ȋ í) 1. odstraniti sol iz česa: razsoliti preslano meso, zelenjavo // spremeniti morsko vodo v sladko: naprava ne razsoli dovolj morske vode 2. agr. prepojiti meso z zmesjo (kuhinjske) soli, začimb in drugih dodatkov zlasti pred prekajevanjem: razsoliti in prekaditi meso; razsoliti ribe razsoljèn -êna -o: razsoljena voda; sušiti razsoljeno meso ♪
  2.      razsoljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razsoljevati: razsoljevanje morske vode; naprave za razsoljevanje / razsoljevanje mesa ♪
  3.      razsoljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. odstranjevati sol iz česa: preslano zelenjavo razsoljujejo v vodi // spreminjati morsko vodo v sladko: ta naprava razsoljuje morsko vodo 2. agr. prepajati meso z zmesjo (kuhinjske) soli, začimb in drugih dodatkov zlasti pred prekajevanjem: razsoljevati in prekajevati meso ♪
  4.      razstrupíti  -ím dov., razstrúpil (ȋ í) odstraniti strup iz česa: kemično razstrupiti pline ♪
  5.      razstrúpljati  -am nedov. (ú) odstranjevati strup iz česa: razstrupljati plin ♪
  6.      razstrupljeváti  -újem nedov. (á ȗ) odstranjevati strup iz česa: razstrupljevati plin ♪
  7.      razsvaljkáti  -ám in razsváljkati -am dov. (á ȃ; ȃ) redko narediti svaljke iz česa: razsvaljkati testo; umazanija se je ob brisanju razsvaljkala ♪
  8.      razširína  -e ž (í) razširjeni del česa: cevka ima na koncu oblasto razširino; razširina žile ♪
  9.      razšíriti  -im dov. (ȋ ȋ) 1. narediti kaj (bolj) široko: razširiti cesto, pot; razširiti odprtino; ulica se proti središču razširi / razširiti krilo, obleko / predsobo bodo razširili / vdih razširi pljuča // narediti, povzročiti, da je kaj videti širše: svetle barve razširijo prostor; tak vzorec postavo razširi 2. narediti, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razširiti noge, roke; razširiti peruti / razširiti nosnice / razširiti roke v objem; od strahu so se mu razširile oči 3. narediti, da pride kaj na večjo površino: razširiti naselje; mesto se je razširilo proti jugu / razširiti kulturno rastlino; ta plevel se hitro razširi / padavine se bodo razširile na vso Slovenijo / razširiti meje države; razširiti oblast na sosednje pokrajine 4. narediti, da se s čim seznani, da kaj spozna veliko ljudi: razširiti napredne ideje; razširiti novice, lažne vesti; ta nauk se je hitro razširil / razširiti dobra umetniška dela 5. narediti, povzročiti, da postane kaj večje glede na obseg, količino: razširiti izbiro blaga z novimi izdelki; razširiti dnevni red seje; razširiti gledališki repertoar / razširiti črtico v novelo / podjetje je razširilo svojo dejavnost; razširiti gospodarsko sodelovanje / razširiti odbor povečati število njegovih članov; krog sodelavcev se je razširil / razširiti in poglobiti znanje; s študijskimi potovanji se mu je obzorje razširilo / ta beseda, navada se je zelo razširila / zaradi vlage se les razširi 6. biti izvor tega, kar prehaja v okolico: peč je razširila prijetno toploto po sobi; iz gozda se je razširil hlad / svoj nemir je razširil na druge; borbenost se je razširila na vse moštvo / pesmi so razširile njegovo slavo po svetu / kugo so razširile podgane ● ekspr. kdaj pa kdaj mu je smeh razširil lica se je nasmejal; ulica se razširi v trg preide; njegova slava se je razširila po vsem svetu postal je zelo slaven ◊ ekon. razširiti proizvodnjo z dodatno zaposlenimi delavci in dodatnimi delovnimi sredstvi povečati obseg proizvodnje; jur. razširiti obtožbo, zahtevo po uvedbi kazenskega postopka; mat. razširiti ulomek pomnožiti števec in imenovalec z istim številom razšíriti se pojaviti se, nastopiti a) na razmeroma veliki površini: ogenj se je hitro razširil; vstaja se je razširila kot požar / bobnenje se je razširilo po vsej dolini; grmeč se razširiti / po sobi se je razširil prijeten vonj / izpuščaj se je razširil po vsem telesu; rakave celice so se že razširile b) v večjem številu: ta tip ladje se je razširil v srednjem veku / knjige so se razširile z iznajdbo tiska c) pri večjem številu osebkov: bolezen se je razširila hitro, po vsej deželi razšírjen -a -o: stopničasto razširjen temelj; ta bolezen je zelo razširjena; po vsem svetu razširjena rastlina / razširjeni plenum odbora; knjiga bo izšla v popravljeni in razširjeni izdaji ♦ ekon. razširjena reprodukcija obnavljanje produkcije v povečanem obsegu; med. bolezensko razširjena žila; razširjeno srce ♪
  10.      razšírjati  -am nedov. (í) 1. delati kaj (bolj) široko: razširjati ceste, poti; razširjati prehod / vdih razširja pljuča // delati, povzročati, da je kaj videti širše: svetle barve prostor razširjajo 2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razširjati noge, roke / razširjati nosnice / razširjati roke v objem 3. delati, da pride kaj na večjo površino: razširjati kulturne rastline; ta semena se razširjajo sama / razširjati vojaške operacije na večje ozemlje 4. delati, da se s čim seznani, da kaj spozna veliko ljudi: razširjati ideje, nauke; razširjati lažne vesti / razširjati dobre knjige med ljudi 5. delati, povzročati, da postane kaj večje glede na obseg, količino: razširjati izbiro blaga za široko porabo; razširjati gledališki repertoar s tujimi deli / društvo razširja svoje delovanje; razširjati sodelovanje med narodi / razširjati in poglabljati znanje; z branjem si človek razširja obzorje 6. biti izvor tega, kar prehaja v okolico: močvirja razširjajo smrad; lilije razširjajo močen vonj; peč je razširjala prijetno toploto; iz gozda se razširja hlad / okuženi razširjajo bolezen / svoj nemir razširja na druge ◊ ekon. razširjati proizvodnjo; lingv. razširjati glagolsko podstavo s priponami razšírjati se pojavljati se, nastopati na razmeroma veliki površini: ogenj se je hitro razširjal; vstaja se je razširjala kot požar / ob povodnji se voda razširja; zvonjenje se razširja čez vso dolino razširjajóč -a -e: občudoval je vrtnice, razširjajoče prijeten vonj; razširjajoča se izobrazba; razširjajoče se vnetje ♪
  11.      raztápljati  -am nedov. (ā) 1. delati, povzročati, da trdna snov v tekočini preide v zelo majhne delce: raztapljati sladkor; raztapljati v bencinu / voda raztaplja rudninske snovi v zemlji 2. delati, povzročati, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: raztapljati smolo, vosek 3. ekspr. delati, da česa ni več: tema raztaplja podobe predmetov; megla se počasi raztaplja; sence so se raztapljale v mraku / zvezde se raztapljajo v prvi zarji postajajo manj vidne raztápljati se ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga nakazuje določilo: raztapljati se v ugodju, veselju / kar raztaplja se od solz, v solzah zelo joka ♪
  12.      raztézati  -am nedov. (ẹ̄) 1. delati, povzročati, da postaja kaj večje po prostornini: raztezati kovino s segrevanjem; kovine se različno raztezajo; para, plin se razteza / toplota razteza vsa telesa // z vlečenjem povzročati, da doseže kaj a) večjo, največjo dolžino: raztezati elastiko / ta mišica razteza usta ♦ tekst. raztezati pramene z nategovanjem, vlečenjem jih daljšati in tanjšati b) večjo, največjo površino: raztezati kože 2. spravljati v položaj, ko sosednji deli tvorijo med seboj določen kot: raztezati krake šestila / mladiča sta raztezala peruti, vzleteti pa si nista upala; mišice se krčijo in raztezajo 3. povzročati, da traja kaj dalj časa: raztezati svoje pripovedovanje ● ekspr. hrast razteza na široko svoje veje ima dolge, široke veje; slabš. ne ljubi se mu več raztezati čeljusti govoriti; bahati se raztézati se 1. postajati večji po dolžini, širini: to blago se rado razteza // nav. ekspr. segati, trajati: drugo razdobje se razteza do prve svetovne vojne / minute so se raztezale v večnost 2. nav. ekspr., s prislovnim določilom biti, obstajati na razmeroma veliki površini: po pobočju se razteza gosto borovje / gozd se razteza prav do ceste sega; padavinsko področje se razteza čez vse ozemlje / vzdolž dvorišča se raztezajo hlevi so raztezajóč -a -e: ob vznožju hriba raztezajoči se gozd ♪
  13.      raztézek  -zka m (ẹ̑) fiz. povečanje dolžine ali prostornine telesa zaradi zunanjih vplivov: izračunati, ugotoviti raztezek; to steklo ima majhen raztezek / linearni raztezek v določeni smeri; prostorninski raztezek povečanje prostornine; temperaturni raztezek zaradi spremembe temperature ♪
  14.      raztéznost  -i ž (ẹ́) lastnost snovi, da zaradi zunanje sile spremeni dolžino, obseg: razteznost in odpornost papirja // lastnost telesa, da pri segrevanju spremeni dolžino ali prostornino: razteznosti kovin so različne ♦ fiz. temperaturna razteznost telesa ♪
  15.      raztéznosten  -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na razteznost: razteznostne lastnosti kovin ♦ fiz. razteznostni koeficient količina, ki pove, kako se pri segrevanju spremeni dolžina ali prostornina telesa ♪
  16.      raztólči  -tólčem [ou̯] dov., raztólci raztólcite in raztolcíte; raztólkel raztólkla (ọ́) 1. s tolčenjem, udarjanjem narediti iz česa majhne, drobne dele: raztolči kamenje / raztolči vrata razbiti 2. s tolčenjem, udarjanjem narediti, da je kaj bolj mehko: raztolči usnje z lesenim kladivom raztólčen -a -o: raztolčeno kamenje ♪
  17.      raztopíti  -ím dov., raztópil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, da trdna snov v tekočini preide v zelo majhne delce: raztopiti sladkor, sol v vodi / bencin je raztopil barvo; voda raztopi različne soli 2. narediti, povzročiti, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: raztopiti mast, vosek; smola se na vročini raztopi / snežinke so se sproti raztopile raztajale 3. ekspr. narediti, da česa ni več: sonce je raztopilo meglo; tema je raztopila podobe predmetov; sence so se raztopile v mraku / materina bližina je otroku raztopila strah ● ekspr. to meso se vam bo kar raztopilo v ustih je zelo mehko in okusno raztopíti se ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga nakazuje določilo: skoraj raztopil se je od veselja / raztopiti se v solzah zelo jokati raztopljèn -êna -o: raztopljena mast; v vodi raztopljene snovi; od ganjenosti je bila vsa raztopljena ♪
  18.      razúm  -a m (ȗ) sposobnost vključevati, sprejemati v zavest in ugotavljati vzročne, logične povezave: razum je njegova odlika; zaradi starosti mu peša razum; imeti, izgubiti razum; vsi so občudovali očetov razum / delati z razumom; vse presoja s hladnim razumom; ekspr. preblisk zdravega razuma / ekspr.: vse to je ustvaril človekov razum; z razumom obdarjeno bitje človek ∙ ekspr. če je malo več pil, mu je razum ovila megla ni mogel več logično misliti, trezno presojati ♦ filoz. čisti razum spoznavna zmožnost duha, ločena od čutnih zaznav in čustev // miselno-spoznavna stran človeka: pri njem razum prevladuje nad čustvom; ekspr. poslušati razum; uskladiti čustva in razum ♪
  19.      razuméti  -úmem dov. in nedov., razúmel tudi razumèl in razumél (ẹ́ ȗ) 1. vključiti, sprejeti v zavest in ugotoviti vzročne, logične povezave: učenci snovi kljub razlagi niso razumeli; s svojo bistroumnostjo je problem hitro razumel; filma ne razumem popolnoma / ti tega ne razumeš; ne morem razumeti, kako se je to zgodilo // ugotoviti vsebino, smisel: nekaj je govoril o tem, pa ga nisem razumel; če te dobro, prav razumem, prideš prihodnji teden / njegovih stališč niso razumeli 2. s prislovnim določilom imeti v mislih, v zavesti kaj glede na bistvene lastnosti, vsebino tako, kot izraža določilo: tega dela ne smemo razumeti preozko; hotel je povedati, kako on razume življenje in svobodo / ta arhitekt razume stavbo še precej tradicionalno 3. imeti, izražati naklonjen, pozitiven odnos do mišljenja, čustvovanja, ravnanja koga: samo žena ga razume; razumeti mladostnika, otroka; čisto, popolnoma te razumem / razumeti skrbi, slabosti koga 4. akustično zaznati tako, da se lahko ugotovi vsebina, smisel: govori glasneje, nič te ne razumem; z mojega sedeža sem vse razumel; le s težavo ga razume, ker jeclja; po telefonu se slabo razume 5. biti sposoben dojeti vsebino česa, izraženega v tujem jeziku: razume poljsko in rusko; nekoliko razume tudi francosko; nemško sicer razume, govoriti pa ne zna // biti sposoben dojeti vsebino česa sploh: fizike prav nič ne razume 6. v medmetni rabi izraža podkrepitev ukaza: ostal boš lepo doma, razumeš; tako bo in nič drugače, si razumela // pog. izraža podkrepitev sploh: to je tako vsakdanje, razumeš, skoraj banalno; pridem tja, razumete, tam pa nikogar ● razume tudi šalo je ne vzame za slabo, ni takoj užaljen; pod okusom vsakdo razume nekaj drugega vsak ima drugačen, svoj okus; pog. dal mi je razumeti, da me ne mara očitno, v neprimerni obliki mi je to pokazal; kako naj to razumem kako je to mišljeno; ne razumi me napačno ne razlagaj si mojih besed drugače, kot sem mislil; ne vzemi tega za slabo razuméti se nedov. 1. živeti skladno, v slogi: pri tej hiši se razumejo; s starši, z ženo se ne razume 2. v zvezi z na poznavati, obvladovati: razume se tudi na biologijo; na svoje delo se dobro razume; na to se razume kakor zajec na boben prav nič 3. v medmetni rabi izraža, da česa ni treba posebej pojasnjevati: vsi pridemo, se razume; prinesi tudi vino, se razume / to se razume samo po sebi razúmljen -a -o: napačno razumljene besede; nikoli ni prav razumljen ♪
  20.      razumévati  -am nedov. (ẹ́) 1. vključevati, sprejemati v zavest in ugotavljati vzročne, logične povezave: knjiga bo bralcem pomagala razumevati aktualne procese v naši družbi; začenja razumevati, da je življenje resna stvar ∙ star. nič več ni razumevala se zavedala 2. s prislovnim določilom imeti v mislih, v zavesti kaj glede na bistvene lastnosti, vsebino tako, kot izraža določilo: svoj položaj napačno razumeva; tako so to besedo razumevali tudi njegovi somišljeniki 3. postajati sposoben dojeti vsebino česa, izraženega v tujem jeziku: pomalem začenja razumevati tujo govorico // postajati sposoben dojeti vsebino česa sploh: otrok govor vse bolje razumeva in se vedno bolje izraža / razumevati duha nove dobe razumevajóč -a -e 1. deležnik od razumevati: prerekali so se zaradi te besede, razumevajoč jo vsak po svoje; dobro razumevajoč svoj položaj 2. ki izraža, kaže naklonjen, pozitiven odnos do mišljenja, čustvovanja, ravnanja koga: hotel je biti razumevajoč predstojnik; do hčerke je zelo razumevajoč / razumevajoč nasmeh; razumevajoče oči; prisl.: razumevajoče pogledati ♪
  21.      razváda  -e ž (ȃ) slaba, neprimerna navada: sesanje prsta je pogosta otroška razvada; skušal se je znebiti stare razvade; grde razvade; pivska razvada / nohte grize iz razvade ♪
  22.      razvejíti  -ím in razvéjiti -im dov., razvéjil (ȋ í; ẹ̑) narediti, da od česa glavnega, osrednjega poteka več delov, enot: te rastline razvejijo korenine tik pod površjem; pren. razvejiti obrtno dejavnost razvejíti se, in razvéjiti se narediti, pognati veje, navadno v več smeri: deblo, drevo se razveji // razdeliti se na manjše dele, enote: žila, živec se razveji / posamezne stroke se razvejijo v specialna področja; študij se je zelo razvejil razvejèn -êna -o in razvéjen -a -o: razvejena gospodarska dejavnost; jelen ima razvejeno rogovje; rastlina z razvejenim steblom ♦ geom. razvejena krivulja; min. razvejeni kristali kristali, ki imajo vejasto obliko ♪
  23.      razvézniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti, povzročiti, da se spremeni navadni, naravni položaj česa, zlasti glede na širino: pretežke vreče so razveznile lojtrnice; stene so se pod težkim stropom razveznile ● ekspr. posmehljivo je razveznil čeljusti razprl razvéznjen -a -o: nosil je razveznjen klobuk; razveznjena krošnja drevesa ♪
  24.      razvíjati  -am nedov. (í) 1. delati, da kaj preneha biti a) zavito: razvijati knjige; ovoj je previdno razvijal b) navito: razvijati žico s koluta / razvijati klobčič c) zvito: razvijati lepak, zastavo 2. spreminjati, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko: razvijati gospodarstvo, šolstvo; razvijati knjižni jezik; znanost se hitro razvija; gospodarsko, kulturno se razvijati / publ. razvijati muzejsko zbirko dopolnjevati / razvijati osebnost; načrtno razvijati otrokove sposobnosti / model, stroj razvijajo dalje izpopolnjujejo / razvijati nov tehnološki postopek // delati, da kaj začne obstajati v veliki meri in se čim bolj uveljavi: razvijati dejavnost društva / razvijati narodno zavest 3. povezano pojasnjevati, prikazovati kaj v popolnejši, natančnejši obliki: svoje misli logično razvija / razprava razvija in utemeljuje vsebino uvodnega poglavja 4. z rastjo dosegati nastanek česa: ta drevesa razvijajo močne korenine; razvijati seme / rastlina razvija cvete skozi vse leto cvete 5. fot. osvetljen film ali fotografski papir obdelovati s kemikalijami in tako posnetek delati viden: razvijati film, rentgenske plošče; razvijati z razvijalcem razvíjati se 1. postopno se spreminjati, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko: organizmi se razvijajo / njegov nazor se razvija / mesto se vedno bolj razvija / dežela se razvija v industrijsko državo // prehajati z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: bolezen se je hitro razvijala / prijateljski odnosi med državama se zadovoljivo razvijajo 2. postajati večji, močnejši, zrelejši: dekle se hitro, lepo razvija; zgodaj se je nehal razvijati // dobivati dokončno podobo: otrok se dobro razvija; telesno in duševno se še razvija / fant se razvija v moža / mladiči se razvijajo nekaj tednov; te živali se razvijajo v vodi / zobovje se mu nepravilno razvija raste 3. s prislovnim določilom začenjati obstajati kot rezultat določenega procesa, dogajanja: pri tem procesu se razvijajo plini; prevleka, ki se razvija na površini sira; na poškodovanem mestu se je začelo razvijati novo tkivo / kosti se razvijajo iz hrustanca ♦ meteor. nad Atlantikom se razvija področje visokega zračnega pritiska 4. z oslabljenim pomenom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa samostalnik: začel se je razvijati živahen pogovor / zabava se je razvijala v veseljačenje ● publ. novi delavec se dobro razvija se dobro prilagaja delu; publ. na tej podlagi se razvija pedagoško delo poteka, iz tega izhaja; njun spor se razvija v resen problem postaja pereč; kako se stvari razvijajo potekajo; kakšno je sedanje stanje razvijajóč -a -e: razvijajoči se delavski razred; normalno razvijajoč se značaj; razvijajoče se pare so strupene; iz kalčka razvijajoča se rastlina ♪
  25.      razvíti  -víjem dov. (í) 1. narediti, da kaj preneha biti a) zavito: razviti knjigo, paket; razviti v papir zavit kruh b) navito: razvil je dva metra žice s koluta; sukanec se je razvil c) zvito: razviti lepak, trak; otroci so razvili zastavice in mahali z njimi / razviti jadra / razviti prejo 2. spremeniti, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko: razviti gospodarstvo, znanost; to vrsto slikarstva so visoko razvili; jezik se je v zadnjem stoletju zelo razvil; gospodarsko, kulturno se razviti / umetnik je razvil svoj stil / razviti osebnost; razvila je vse svoje sposobnosti / model, stroj so še razvili izpopolnili / razviti moderen tehnološki postopek // narediti, da kaj začne obstajati v veliki meri in se čim bolj uveljavi: razviti društveno dejavnost; razvili so močno propagando 3. povezano pojasniti, prikazati kaj v popolnejši, natančnejši obliki: v knjigi je svoje misli, teze logično razvil; na kongresu so razvili svoj program 4. z rastjo doseči nastanek česa: solata razvije cvet, seme; ta rastlina razvije močne korenine 5. fot. osvetljen film ali fotografski papir obdelati s kemikalijami in tako posnetek narediti viden: razviti film, rentgenske plošče; vseh slik še ni razvil ● publ. ta avtomobil razvije veliko hitrost doseže; društvo je tedaj tudi razvilo prapor dobilo, prevzelo; ekspr. ladja je pravkar razvila jadra odplula; na novo odkritem otoku so razvili svojo zastavo v znamenje svoje navzočnosti, oblasti na otoku so izobesili, namestili svojo zastavo ◊ mat. razviti funkcijo v vrsto zapisati funkcijo v obliki vrste; šah. razviti figure postaviti jih z osnovnih polj na polja proti središču šahovnice razvíti se 1. postopno se spremeniti, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko: pri sesalcih so se možgani zelo razvili; nekateri organi se bolj razvijejo kot drugi / naselje se je razvilo v močno trgovsko mesto // preiti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: bolezen se je hitro razvila / prijateljski odnosi med državama so se razvili in okrepili 2. postati večji, močnejši, zrelejši: dekleti sta se lepo razvili; v tem letu se je precej razvil // dobiti dokončno podobo: hitro, zgodaj se je razvila / fant se je razvil v moža / čas, v katerem se rastlina, žival razvije / ob skrbni negi se je mladič le razvil zrastel, dorastel 3. s prislovnim določilom začeti obstajati kot rezultat določenega procesa, dogajanja: na poškodovanem mestu se je razvilo novo tkivo; na površini sira se razvije prevleka / dvojčka se lahko razvijeta iz enega jajčeca; iz bube se razvije metulj / ta mesta so se razvila v srednjem veku / slovanski jeziki so se razvili iz istega jezika / iz njega se bo razvil dober igralec, športnik / publ. ob eksploziji se razvije visoka temperatura se sprosti, nastane 4. z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: razvila se je zelo živahna razprava; pogovor se ni mogel prav razviti / zabava se je razvila v bučno razgrajanje 5. voj. prerazporediti se iz strnjene skupine v razpotegnjeno, navadno po širini: četa se je razvila po obronku gozda; razviti se v dolgo kolono / razviti se v strelce ● ni mogel verjeti, da so se stvari tako razvile da se je zgodilo tako, kot se je razvít -a -o: razviti diapozitivi; takrat jezik še ni bil dovolj razvit; zavoj je ostal razvit na mizi; gospodarsko, industrijsko, kulturno razvite države; tehnično visoko razvita družba; spolno razvita samica; razvita tehnologija; bila je zelo razvita; nižje razvita bitja; pravilno razvito zobovje; telesno, umsko razvit ♦ ekon. razvita država država z visokim narodnim dohodkom; mat. razvita oblika funkcije oblika, zapis funkcije, v katerem je odvisna spremenljivka sama na eni strani enačbe; sam.: prepad med razvitimi in nerazvitimi ♪

   4.837 4.862 4.887 4.912 4.937 4.962 4.987 5.012 5.037 5.062  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA