Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ESA (4.462-4.486)


  1.      pretresováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. pretresati: pretresovali so važne zadeve; to vprašanje se je pretresovalo na prejšnji seji / njegove ideje so pretresovale ves svet pretresujóč -a -e 1. deležnik od pretresovati: govoril je dolgo, pretresujoč vse možnosti 2. pretresljiv: spregovorila je s pretresujočim glasom; pretresujoča povest; prisl.: psi so začeli pretresujoče lajati ♪
  2.      pretŕgati  -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ) 1. s trganjem narediti dva dela: pretrgati nit, verigo; pretrgati čez pol, na dvoje, podolgem; žila se mu je pretrgala 2. s trganjem narediti, da kaj ni več celo: pretrgati mrežo, papir, vrečo; pretrgal je ovitek s svinčnikom; ob močnem poku se bobnič lahko pretrga; zavesa se je pretrgala do tal; pretrgati si žilo // narediti, da kaj ni več strnjeno, celo: pretrgati obroč zasledovalcev / sonce je pretrgalo goste oblake; ekspr. blisk pretrga temo; megla se je pretrgala; oblaki so se včasih pretrgali / kolona se je le redko pretrgala / ekspr. noč na obzorju se je pretrgala na obzorju se je zasvetilo; začelo se je daniti; pren. misel se mu je pretrgala ∙ ekspr. pretrgati nit življenja povzročiti smrt ♦ anat. pretrgati himen 3. narediti, povzročiti, da kaj preneha a) obstajati, trajati: pretrgati dolgotrajen molk; tišino je pretrgalo brnenje letala / pretrgati pogodbo; pretrgati razmerje s kom; pretrgati diplomatske stike s tujo državo; zveza med njima se je pretrgala / pretrgale so se vse vezi, ki so jih povezovale b) za določen čas biti, potekati: zimski viharji pretrgajo plovbo po morju; njegov prihod je za nekaj časa pretrgal zabavo / vojna je pretrgala kulturni razvoj; dopisovanje med njima se ni pretrgalo 4. redko za določen čas česa ne nadaljevati; prekiniti: delo so pretrgali; pretrgati pogajanja; sejo so morali pretrgati / pretrgati študij za dve leti 5. publ. prenehati imeti zvezo s kom, s čim: z njim sem pretrgal / prvi pesnik, ki je pretrgal s socialističnim realizmom / pretrgati s tradicijo; pretrgal je s svojo preteklostjo začel živeti drugače pretŕgati se ekspr. izčrpati se, uničiti se: pretrgati se od garanja, z delom; skoraj pretrgal se je od kričanja ● žarg. tako se ga je napil, da se mu je film pretrgal da je izgubil zavest; ekspr. sredi stavka se mu je glas pretrgal nenadoma ni mogel več govoriti; ekspr. pretrgam se lahko, pa tega ne bom dosegel tudi z velikim trudom, prizadevanjem tega ne bom dosegel; ekspr. on se res ne bo pretrgal ni zelo delaven pretŕgan -a -o: nadaljevati pretrgani pogovor; slišati je bilo kratke, pretrgane stavke; zvezati pretrgano nit, žico; zveza z mestom je pretrgana; vse delo je bilo s tem pretrgano ∙ ekspr. po cesti se potika pretrgan pes zelo suh, shujšan ♦ avt. pretrgana črta črta vzdolž ceste, čez katero voznik sme zapeljati; lit. pretrgana rima rima, pri kateri se ujemata samo drugi in četrti verz; prisl.: pretrgano govoriti, pripovedovati; v daljavi je pretrgano grmelo ♪
  3.      pretrpéti  -ím dov., tudi pretŕpel (ẹ́ í) 1. biti kdaj deležen česa neprijetnega, slabega: četa je pretrpela hude izgube; pretrpeti mnoge krivice; marsikaj, veliko hudega je pretrpel / z oslabljenim pomenom: v bitki so pretrpeli poraz so bili poraženi; slikarstvo je pretrpelo velike spremembe se je zelo spremenilo ∙ zaradi svojih idej je moral pretrpeti smrt je bil umorjen // prenehati biti deležen česa neprijetnega, slabega; prestati: to razočaranje sem že pretrpel, zdaj sem miren / pretrpeti nevarno bolezen preboleti 2. ekspr., s prislovnim določilom v trpljenju doseči veliko, preveliko mero: toliko je pretrpela, naj bo zdaj srečna; veliko smo pretrpeli med vojno 3. star. prenesti, zdržati: človek več pretrpi, kot prej misli / njegovo srce te žalosti ni pretrpelo pretrpljèn -êna -o: pretrpljene bolečine; pretrpljena bolezen ♪
  4.      pretvéza  -e ž (ẹ̑) 1. kar prikriva pravi vzrok, povod česa: narodna ideja jim je bila pretveza za uveljavljanje materialnih interesov; njegova bolezen je zgolj pretveza, da se lahko izmika odgovornosti / poklicali so vojaštvo pod pretvezo, da bo zavarovalo rudniške naprave; s pretvezo, da neredno opravlja izpite, so ga izključili / iskal je pretvezo za dokončen razdor med njima povod 2. knjiž. izgovor: iskati, najti pretvezo; razmišljala je, s kakšno pretvezo naj pogleda v sobo ♪
  5.      preusmériti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. narediti, da dobi, ima kaj drugo, drugačno smer, usmerjenost: preusmeriti vodni curek; preusmeriti vozilo / preusmeriti promet / preusmeriti rečno strugo; žarometi so se preusmerili; pren. materina smrt je preusmerila njegovo življenjsko pot 2. narediti, da ima kaka dejavnost drugo, drugačno vsebino: preusmeriti politiko; preusmeriti delovni postopek / preusmeriti misli; pogovor se je preusmeril / preusmeriti pozornost na kaj drugega // spremeniti področje dejavnosti česa: preusmeriti proizvodnjo v izdelavo umetnih plošč; kmetje so se preusmerili v pitanje telet / preusmeriti industrijo v vojne namene 3. povzročiti pri kom pripravljenost, odločitev za drugo, drugačno dejavnost: učenca so preusmerili v študij družboslovnih ved preusmérjen -a -o: preusmerjen promet ♪
  6.      preusmérjati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, da dobi, ima kaj drugo, drugačno smer, usmerjenost: preusmerjati vodni tok / preusmerjati promet 2. delati, da ima kaka dejavnost drugo, drugačno vsebino: preusmerjati politično gibanje / preusmerjati javno mnenje // spreminjati področje dejavnosti česa: preusmerjati kmetijstvo; preusmerjati proizvodnjo 3. povzročati pri kom pripravljenost, odločitev za drugo, drugačno dejavnost: preusmerjati mladino v manj znane poklice / preusmerjati gledališko občinstvo k umetniško zahtevnejšim predstavam povzročati zanimanje zanje ♪
  7.      prevájati  -am nedov. (ā) 1. izražati, podajati pisano ali govorjeno besedilo enega jezika z jezikovnimi sredstvi drugega jezika: prevajati dramo, roman; predsednikov govor so prevajali v več jezikov; prevajati podnaslove v filmu; prevajamo strokovne tekste; prevajati iz enega jezika v drugega; največ prevaja iz nemščine in angleščine; prevajati v slovenščino; prevajati dobesedno; prevajati s slovarjem 2. knjiž., v zvezi z v delati, da kaj nastopa, se pojavlja v drugačni obliki: prevajati glasbo v barve; prevajati literaturo v filmski jezik / prevajati resničnost v literarne oblike 3. delati, povzročati, da kaj kam pride: slušne koščice prevajajo slušne dražljaje do notranjega ušesa; krvne žile prevajajo hranilne snovi; prevajati vzburjenje do mišic // biti tak, da more priti skozi to, kar izraža samostalnik: kovine dobro prevajajo električni tok; človeško telo slabo prevaja toploto prevájan -a -o: pogosto prevajan avtor ♪
  8.      prevál  tudi prevàl -ála m (ȃ; ȁ á) 1. šport. obrat telesa okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi: narediti preval / preval letno skok, pri katerem leti telovadec vodoravno, doskoči na roke in se prevali naprej; preval naprej, nazaj; preval iz kleka 2. knjiž. prelomnica, mejnik: to je bil važen preval v njenem življenju / deloval je na prevalu dveh stoletij prehodu, prelomu ♪
  9.      prevalíti  -ím dov., preválil (ȋ í) 1. spremeniti lego, položaj česa tako, da se premakne okoli svoje osi: sam ni mogel prevaliti hloda; prijel ga je in prevalil čez hrbet; telovadec se je dvakrat prevalil naprej; prevaliti se z boka na trebuh // z valjenjem, kotaljenjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prevaliti sod na podstavek; prevalil se je k njemu; prevaliti se čez ograjo, skalo 2. ekspr., navadno v zvezi z na narediti, da postane kdo drug deležen česa: svoje dolžnosti je rad prevalil na druge; vso krivdo za neuspeh so prevalili nanj / večji del bremena so prevalili na ramena delavcev 3. publ., navadno v zvezi s pot prehoditi, prepotovati: danes je prevalil že več kilometrov dolgo pot ∙ ekspr. prevaliti klanec, sedlo priti čez klanec, sedlo prevalíti se 1. ekspr. iti mimo, čez, navadno v velikem številu: čakali so, da se bo sovražnik prevalil; čez deželo se je prevalila armada turistov 2. prevesiti se: pot se je prevalila navzdol; svet se tu prevali na drugo stran ● ekspr. od takrat so se prevalila že desetletja minila; redko deževno vreme se je prevalilo v sončno spremenilo ♪
  10.      prevaljeváti  -újem nedov. (á ȗ) ekspr., navadno v zvezi z na delati, da postane kdo drug deležen česa: prevaljevati bremena na druge ● bolni otrok se je nemirno prevaljeval po postelji premetaval ♪
  11.      prevèč  prisl. (ȅ) 1. izraža količino ali mero, ki je večja, kot ustreza a) s samostalniško besedo: preveč denarja ima, pa zapravlja; preveč hudega je doživel, da bi bil srečen; preveč vas je prišlo; ima vsega preveč; elipt. preveč je naložil na voz b) z glagolom: preveč govori, pa premalo dela; preveč sedi, zato je bolan / to je preveč; deset dinarjev je preveč plačal; tisoč je dosti preveč; ekspr. previdnosti ni nikoli preveč / kot vljudnostna fraza ali zahtevam preveč, če te prosim za uslugo 2. izraža stopnjo, ki je višja, kot ustreza: ni zdrava, preveč je bleda; pot je preveč strma; ta naloga je za začetnika preveč zahtevna; ekspr. ti ljudje so zelo gostoljubni, še preveč / preveč daleč je do doma, da bi šel peš; ne grem na sprehod, preveč je mraz / ekspr.: preveč je možaka v njem, da bi popustil; preveč optimist je, da bi bil previden / preveč hiteti, se truditi; ekspr. vse preveč skrbi zanjo 3. ekspr., navadno okrepljen izraža zelo veliko mero, stopnjo: dekle je lepo, preveč lepo; fant je kar preveč priden; (vse) preveč utrujen je, kar kleca / kot vljudnostna fraza hvala, preveč ste prijazni 4. ekspr., v nikalnih stavkih izraža majhno mero, stopnjo: njemu se ne sme preveč verjeti; me ne zanima preveč / pohiti, nimamo preveč časa; z obleko ni preveč zadovoljna 5. evfem. izraža nezadostno stopnjo: to dekle ni ravno preveč lepo; nisi preveč priden ● ekspr. nazadnje mu je le bilo preveč in je odšel se je naveličal, se je razjezil; ekspr. kar je preveč, je preveč izraža nedopustnost česa; pog. to razburjenje je bilo preveč zanj ga je zelo prizadelo; je povzročilo njegovo smrt; ekspr. to je pa že več kot preveč izraža nejevoljo, zavrnitev; pog., ekspr. ne upa se nadenj, preveč ga je zanj ne upa se spoprijeti z nasprotnikom, ker je ta tako močen; pog. preveč ga je predebel je; ekspr. denarja ima več kot preveč zelo veliko; ekspr. ali sem kaj preveč rekel kaj neprimernega, žaljivega; pog. kdaj bo prišel? Preveč me vprašate ne vem, kdaj bo prišel; obljubiti in dati je preveč obljubiti je lahko, obljubo izpolniti težje; kar je preveč, še s kruhom ni dobro če je v čem presežena prava mera, ni koristno ♪
  12.      prevéjanec  -nca m (ẹ̑) knjiž. zvit, prebrisan človek: bil je velik prevejanec; od tega prevejanca ne izveš ničesar ♪
  13.      prevériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s primerjanjem dejstev, znakov ugotoviti resničnost, pravilnost, točnost česa: preveriti podatke, poročila; tega ni mogoče preveriti; izkustveno, večkrat preveriti / praksa mora preveriti posamezne oblike dela ♦ adm. preveriti točnost prepisa; šol. preveriti znanje učencev ugotoviti znanje učencev z izpraševanjem, ponavljanjem predelane snovi // na tak način ugotoviti kaj sploh: preveriti število udeležencev 2. star. prepričati: skušala ga je preveriti, da se moti; na svoje oči sem se preveril o tem / ta dokaz vsakogar preveri prevérjen -a -o: podatki niso preverjeni; bil je preverjen, da ga ne mara; vse je natančno preverjeno ♪
  14.      prevérjati  -am nedov. (ẹ́) 1. s primerjanjem dejstev, znakov ugotavljati resničnost, pravilnost, točnost česa: preverjati podatke, sodbe; preverjali so, ali govori resnico; bolje je zate, da tega ne preverjaš; s poskusi preverjati kaj; natančno preverjati / prepustnice so strogo preverjali pregledovali ♦ adm. preverjati točnost prepisa; šol. preverjati znanje učencev ugotavljati znanje učencev z izpraševanjem, ponavljanjem predelane snovi // na tak način ugotavljati kaj sploh: preverjati udeležbo učencev pri pouku; ladja je morala neprestano preverjati svoj položaj / preverjati umsko raven kandidatov 2. star. prepričevati: preverjajo me, da ona ni kriva; preverjal se je, da ta tekmec zanj ni nevaren ♪
  15.      prevès  -ésa m (ȅ ẹ́) glagolnik od prevesiti: preves jezička na tehtnici / knjiž. preves pozitivnih elementov nad negativnimi prevlada, premoč ♪
  16.      prevésiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti, da kaj visi čez kaj: prevesil je noge čez rob ležišča; prevesil se je čez ograjo 2. z obešanjem česa pokriti, prekriti: prevesiti stene z blagom ● redko prevesiti klobase obesiti jih drugam prevésiti se 1. preiti iz vodoravnega v poševni položaj zaradi spremembe obtežitve: zaradi dodane uteži se je tehtnica prevesila / ko so nalagali tovor, se je ladja prevesila 2. spustiti se navzdol: cesta se tam prevesi / ekspr. dan se je že prevesil; pren. to so leta, ko se človeku življenje prevesi // ekspr., v zvezi z v preiti v kaj drugega: tam se breg prevesi v dolino / poletje se je prevesilo v jesen ● knjiž. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran oni so imeli več možnosti za zmago; oni so zmagali; knjiž. tehtnica se je že prevesila je že jasno, odločeno prevéšen -a -o: prevešena ladja, tehtnica ♪
  17.      prevesláti  -ám dov. (á ȃ) z veslanjem priti z enega konca česa na drugega: preveslati jezero, zaliv ● ekspr. skupaj sta preveslala to vojno prebila, preživela ♪
  18.      prevéza  -e ž (ẹ̑) 1. kar se uporabi za prevezovanje česa: z oči so mu sneli prevezo, da je lahko gledal / stisniti nadlaket z gumijasto prevezo 2. glagolnik od prevezati: preveza uda pri krvavitvi je škodljiva / preveza ranjene roke ♪
  19.      prevézati  in prevezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. namestiti, dati vrv, trak okrog česa: prevezati darilo s trakom; prevezati škatlo z vrvico / prevezati žilo / prevezati komu oči z ruto zavezati 2. (na novo) obvezati: prevezati ranjencu roko / prevezati rano ◊ med. prevezati ud nekdaj tesno namestiti prevezo nad ranjenim mestom zaradi preprečitve krvavitve; obrt. prevezati staro knjigo na novo zvezati; ptt prevezati narediti, da kdo dobi telefonsko zvezo z drugim telefonskim priključkom prevézan -a -o: prevezana roka; zavitek, prevezan z vrvico ♪
  20.      prevladováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. biti, nahajati se kje v večjem številu, v večji količini kot kaj istovrstnega ali sorodnega: med priseljenci so prevladovali belci; na tem ozemlju prevladujejo iglasti gozdovi / v njihovem gospodarstvu prevladuje tuji kapital / na sliki prevladujejo temne barve // biti bolj razširjen kot kaj istovrstnega ali sorodnega: prevladovalo je mišljenje, mnenje, naj se to delo opusti 2. imeti pomembnejši položaj kot kaj istovrstnega ali sorodnega: na tej šoli prevladuje jezikovni pouk / v takratnem političnem življenju je prevladovalo nacionalno vprašanje / na njihovih sestankih prevladujeta dve temi ● pri tem človeku čustva prevladujejo nad razumom ta človek se ravna bolj po čustvih kot po razumu; še naprej bo prevladovalo lepo vreme bo pretežno lepo vreme prevladujóč -a -e: imeti prevladujoč položaj na tržišču; prevladujoči vzroki nesreče; pri tem slikarju je prevladujoča barva modra; prevladujoča značilnost česa ♦ bot. prevladujoča vrsta vrsta, ki prevladuje v rastlinski združbi; dominantna vrsta ♪
  21.      prevláka  -e ž (ȃ) zastar. prevleka: obledele prevlake na foteljih / posteljna prevlaka / odstraniti sluzasto prevlako s česa oblogo ♪
  22.      prevozíti  -vózim dov. (ȋ ọ́) 1. z vozilom, prevoznim sredstvom opraviti kako pot: progo je prevozil v nekaj minutah / prevoziti vso okolico; prevozil je že več tisoč kilometrov; pren. sonce je prevozilo že dolgo pot // z vozilom, prevoznim sredstvom spraviti z enega mesta na drugo; prepeljati: s taksijem prevozi vsak dan veliko potnikov / včasih so hodili v mesto peš, zdaj jih pa prevozi avtobus 2. vozeč priti mimo česa, skozi kaj: prevoziti križišče / žarg. prevozil je rdečo luč zapeljal skozi križišče, ko je bila na semaforju prižgana rdeča luč 3. vozeč prehiteti: prevozil je skoraj vse avtomobile pred seboj prevozèč -éča -e žel., v zvezi prevozeči vlak vlak, ki vozi mimo postaje brez postanka: blokovnik pričakuje prevozeči vlak prevóžen -a -o: prevoženi kilometri; prevožena pot; prevoženo križišče ♪
  23.      prevpíti  -vpíjem dov., prevpìl (í ȋ) v vpitju biti glasnejši kot drugi: zaman jo je skušal prevpiti / vpila je, da bi prevpila ropot motorja; pren., ekspr. te misli ni mogel prevpiti // ekspr. postati pomembnejši, močnejši od česa: skrb za otroka je kmalu prevpila vse drugo ♪
  24.      prevráčati  -am nedov. (ā ȃ) 1. spreminjati lego, položaj česa: po nerodnosti prevračati posodo; razgrajači so prevračali stebričke v parku; na travi sta se igrala in prevračala dva psička / burja prevrača avtomobile; ob močnem vetru so se čolni prevračali / avtomobil se je prevračal po strmini 2. spreminjati lego, položaj česa tako, da se premika okoli daljše osi ali v krogu; obračati: prevračati odojka na ražnju / bolnika morajo prevračati s hrbta na bok; stokajoč se prevrača po postelji 3. ekspr. spreminjati, predrugačevati: domišlja si, da prevrača svet / prevračati načrte, sklepe / prevračati resnico ● ekspr. ne prevračaj besed razumi, obravnavaj misli tako, kot so izrečene; prevračati kozolce delati obrate telesa okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi; star. hropel je in prevračal oči obračal; rad je izpodnašal in prevračal sošolce z določenimi gibi povzročal, da so padali prevráčati se knjiž., navadno s prislovnim določilom izraža prehajanje v novo stanje, dogajanje, kot ga nakazuje določilo; obračati se: položaj se prevrača v našo korist / vreme se prevrača spreminja prevračáje star.: skakal je v vodo, prevračaje se v zraku prevračajóč -a -e: ljudje so bežali iz dvorane, prevračajoč klopi in stole ♪
  25.      prevréči  -vŕžem dov., prevŕzi prevŕzite in prevrzíte; prevŕgel prevŕgla (ẹ́ ȓ) 1. spremeniti lego, položaj česa; prevrniti: vihar je prevrgel kozolec; prevrgla je stol; konj se je splašil in prevrgel voz // z določenimi gibi povzročiti, da kdo pade: sunil ga je in ga prevrgel v sneg / udarec jo je prevrgel 2. spremeniti lego, položaj česa tako, da se premakne okoli daljše osi ali v krogu; obrniti: ponesrečenca so prevrgli na hrbet; prevrgel se je na postelji 3. ekspr. nahitro spremeniti, predrugačiti: domišlja si, da bo prevrgel svet / njegova smrt je popolnoma prevrgla njeno življenje / prevreči prepričanje; nenadoma je prevrgel svoj sklep 4. redko hitro, sunkovito spraviti kaj z enega mesta na drugo; premetati: vojaki so jim vse prevrgli / pri preiskavi so prevrgli vse stanovanje prizadevno preiskali, pregledali // narediti, da postane kdo drug deležen česa; preložiti: prevreči dolžnosti, skrbi na druge ● star. nemudoma sta prevrgla jezik začela govoriti v drugem jeziku; knjiž. prevreči pogovor drugam zasukati prevréči se knjiž., v zvezi z v spremeniti se, zlasti v kaj slabšega; sprevreči se: žalost se je prevrgla v bolezen; smeh se je prevrgel v jok; veter se prevrže v vihar ● publ. četa se je prevrgla v sosednjo vas premaknila, premestila; knjiž. veter se je prevrgel obrnil; star. vreme se bo prevrglo spremenilo prevŕžen -a -o: drugam prevržene skrbi ∙ star. zadišalo je po mokri prevrženi zemlji preorani ♪

   4.337 4.362 4.387 4.412 4.437 4.462 4.487 4.512 4.537 4.562  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA