Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ESA (4.337-4.361)


  1.      preletávati  -am nedov. (ȃ) 1. leteč večkrat priti čez kaj: jate divjih rac preletavajo hribovje / številna letala preletavajo ozemlje // večkrat leteti sem in tja: lastovke preletavajo po zraku; jata ptičev se preletava nad vodo 2. ekspr. narahlo se dotikajoč hitro večkrat preiti kaj: prsti preletavajo tipke pisalnega stroja 3. ekspr. hitro, za kratek čas večkrat se pojaviti: jeza je preletavala njihove obraze / novi upi so mu preletavali dušo // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: preletavajo ga hude slutnje; strah ga je preletaval, ko je opazil nevarnost / občutek zoprnosti mu je preletaval telo / novica o zmagi je preletavala zbrano množico se je širila med množico 4. nav. ekspr. na hitro prebirati: preletavati novice v časopisu 5. nav. ekspr., v zvezi preletavati z očmi, pogledom na hitro večkrat pogledati, pregledati: z očmi je preletaval slike na stenah 6. nav. ekspr., v zvezi preletavati v mislih na hitro, v kratkem času večkrat premišljevati, preudarjati: v mislih je preletaval pretekle čase; v mislih preletavati možnosti za rešitev preletávati se leteč večkrat prihajati z enega mesta na drugo: ptiči so se preletavali z drevesa na drevo / po polju so se preletavale vrane ♪
  2.      preletéti  -ím dov., prelêtel (ẹ́ í) 1. leteč priti čez kaj: jata ptic je preletela zaliv / letalo je preletelo gorovje / ekspr. blisk je preletel nebo je švignil čez nebo 2. leteč opraviti kako pot: ugotovili so, da je ptič preletel deset tisoč kilometrov / razdaljo med mestoma je letalo preletelo v petih urah / ta pilot je preletel že dva milijona kilometrov 3. pog. v teku a) priti z enega konca na drugega; preteči: deček je v nekaj trenutkih preletel travnik / v nekaj skokih je preletel stopnice b) opraviti kako pot: ubežnik je preletel petdeset metrov, ko ga je podrl strel 4. ekspr. narahlo se dotikajoč hitro preiti kaj: s prsti je preletel nekaj tipk klavirja / s čopičem preleteti po sliki 5. ekspr. hitro, za kratek čas se pojaviti: rdečica mu je preletela obraz / usmiljenje je preletelo njegovo srce // z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: ob takih besedah preleti človeka dvom; strah, veselje ga preleti / trepet je preletel njegovo telo 6. nav. ekspr. na hitro prebrati: preleteti časopisne naslove; nekatere novice je samo preletel, druge je pazljivo prebral 7. nav. ekspr., v zvezi preleteti z očmi, pogledom na hitro pogledati, pregledati: oficir je z očmi preletel vojakovo opremo / z očmi, pogledom je preletel čakajoče na hitro pogledal drugega za drugim 8. nav. ekspr., v zvezi preleteti v mislih na hitro, v kratkem času premisliti, preudariti: preletel je v mislih mogoče posledice / v mislih je preletel vsebino govora na hitro obnovil, premislil ● ekspr. vrtel je gumb pri radijskem aparatu in preletel nekaj tujih postaj hitro prešel, izpustil; ekspr. novica je v dobri uri preletela svet se je razvedela; knjiž., ekspr. ladja je preletela zaliv preplula z enega konca na drugega preletéti se leteč priti z enega mesta na drugo: vrabec se je preletel z drevesa na drevo / zdaj pa zdaj se je vrana preletela ● nar. poletna nevihta se hitro preleti preide, mine; prim. preleteč ♪
  3.      prelíti  -líjem dov. (í) 1. z vlivanjem spraviti kaj tekočega v drugo posodo: preliti mleko iz lonca v kozico // narediti, da pride tekočina na (vso) površino kake jedi: preliti makarone z omako // prekriti površino česa s tekočo snovjo: preliti cestišče z asfaltom; pren., ekspr. sobo, ulico je prelila tišina 2. knjiž., ekspr., v zvezi z v izraziti, izpovedati kaj tako, da nastane to, kar določa samostalnik: preliti svoja čustva, doživetja v pesmi, skladbe, verze // dati čemu, zlasti umetniškemu delu, drugo, drugačno obliko: preliti opero v balet; preliti roman v odrsko delo / preliti pesnitev v drug jezik prevesti 3. ekspr., s prislovnim določilom narediti, povzročiti, da pride denar na drugo področje, da menja lastništvo: preliti del dohodka v drugo organizacijo, drug sklad 4. pretopiti: preliti zvonove v topove 5. redko obliti, politi: od strahu ga je prelil mrzel pot; od napora ga je prelil znoj 6. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik; obiti: prelil ga je strah, da je zašel; prelil ga je občutek sreče ● ekspr. za njim ni nihče prelil solze se ni jokal, ni žaloval; ekspr. o tej stvari se je prelilo že dosti črnila se je dosti pisalo; knjiž., ekspr. ta narod je prelil veliko tuje in svoje krvi se je veliko bojeval; ekspr. prelili so veliko znoja, da so to naredili zelo so se trudili; ekspr. zavzeli so vas, ne da bi prelili kapljo krvi ne da bi bil kdo ranjen, ubit; vznes. preliti kri za domovino pasti, umreti v boju za domovino; publ. preliti načela v stvarnost uresničiti jih prelíti se 1. tekoč priti z enega konca na drugega: voda se je zaradi sunka prelila po posodi / knjiž. solzi sta se prelili čez njegove oči sta stekli, zdrsnili // ekspr. preiti na drugo mesto, področje: del prebivalstva se je prelil v industrijske kraje 2. knjiž., ekspr. razširiti se, preiti: borbenost se je prelila na vse moštvo / ideje so se prelile v gibanje 3. ekspr. polagoma preiti v kaj drugega: na soncu se je modra barva prelila v zelenkasto / dan se prelije v noč / njena radovednost se je prelila v nemir ◊ film. slika (na zaslonu, platnu) se prelije se spremeni tako, da se med izginjanjem slike že pokaže naslednja prelít -a -o: z asfaltom prelita cesta; za domovino prelita kri; pozabiti na trpljenje in prelite solze ♪
  4.      prelívati  -am nedov., tudi prelivájte; tudi prelivála (í) 1. z vlivanjem spravljati kaj tekočega v drugo posodo: prelivati bencin; prelivati tekočino v manjše posode // delati, da pride tekočina na (vso) površino kake jedi: prelivati torto s čokolado // prekrivati površino česa s tekočo snovjo: cesto prelivajo z asfaltom 2. knjiž., ekspr., v zvezi z v izražati, izpovedovati kaj tako, da nastane to, kar določa samostalnik: svoja doživetja, razpoloženja je prelival v pesmi, zvoke / prelivati misli v stavke // dajati čemu, zlasti umetniškemu delu, drugo, drugačno obliko: prelivati novelo v dramo / prelivati pesnitev v drug jezik prevajati 3. ekspr., s prislovnim določilom delati, povzročati, da pride denar na drugo področje, da menja lastništvo: prelivati del dobička v druge dejavnosti, organizacije; denar se preliva v sklade 4. pretapljati: prelivati zvonove v topove 5. teči, zlivati se čez kaj: valovi so prelivali krov ladje 6. redko oblivati, polivati: od napora ga preliva znoj ● ekspr. o tej stvari ne kaže več prelivati črnila pisati; ekspr. prelivati kri bojevati se, ubijati; vznes. prelivati kri za domovino biti ranjen, umirati v boju za domovino; ekspr. kaj bi prelivali solze jokali, žalovali; knjiž. tako je bila prestrašena, da je prelivala vodo, ko jo je natakala ptičem v kletki polivala; ekspr. prelivati znoj za kaj zelo se truditi prelívati se 1. tekoč prihajati z enega konca na drugega: tekočina se ob sunkih preliva po posodi / ob plimi se skozi odprtino preliva morje / ekspr. potok se je enakomerno prelival čez kamenje tekel // ekspr. prehajati na drugo mesto, področje: prebivalstvo se preliva v mesta 2. knjiž., ekspr. širiti se, prehajati: navdušenost se je prelivala na poslušalce / mir pokrajine se je prelival v njeno dušo 3. ekspr. polagoma prehajati v kaj drugega: barve se prelivajo druga v drugo / poletje se preliva v jesen 4. kazati se v različnih barvah, svetlobnih stopnjah: barva njene svilene obleke se je ob hoji lepo prelivala / rahlo valovito morje se je prelivalo v barvah 5. knjiž., ekspr., s prislovnim določilom v velikem številu hoditi sem in tja: po ulicah se prelivajo množice vojakov 6. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga nakazuje osebek: utrujenost, veselje se mu preliva po telesu ◊ film. slika (na zaslonu, platnu) se preliva se spreminja tako, da se med izginjanjem slike že kaže naslednja prelivajóč -a -e: prelivajoč solze, je prosila usmiljenja; prelivajoča se barva svile ♪
  5.      prelízati  tudi prelizáti -lížem dov. (í á í) z lizanjem preiti vso površino česa: krava je prelizala telička; pren., ekspr. prelizati koga s pogledom ● ekspr. suknjič se mu je prelizal na komolcih predrgnil, preluknjal ♪
  6.      prelómen  -mna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prelom: prelomni sledovi; prelomne razpoke / umetnost prelomne dobe; pomembna prelomna leta ♦ anat. prelomna črta črta, ob kateri se prelomi kost, hrustanec; geol. prelomna ploskev ploskev, ki nastane ob premaknitvi skladov; teh. prelomna ploskev ploskev, nastala s prelomom; tisk. prelomna stran dokončno oblikovana stran (časopisa, knjige) // ki ima velik pomen za nadaljnji potek, razvoj česa: prelomni zgodovinski dogodki / razprava odkriva prelomna spoznanja ♪
  7.      preložíti  -ím dov., prelóžil (ȋ í) 1. z dviganjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: preložiti deske, zaboje; preložiti jabolka iz gajb na police / preložiti cigareto v ustih 2. narediti, da pride kaj na kako drugo vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: preložiti blago z ladje na tovornjake; tovor se mora hitro preložiti / ekspr. v tem mestu sem se preložil na vlak sem prestopil, presedel 3. navadno v zvezi z na narediti, da postane kdo drug deležen česa: preložiti skrbi na drugega / reševanje teh problemov so preložili na krajevne skupnosti / ekspr. preložiti odgovornost na pleča, rame drugega 4. navadno z glagolskim samostalnikom določiti drug, poznejši čas za uresničitev česa: preložiti izstrelitev rakete; preložiti sestanek; preložiti kaj na naslednji mesec / preložiti čas odhoda 5. zastar. prevesti (v drug jezik): preložiti pesem; preložiti v slovenščino 6. zastar. olajšati, odvzeti: dobri mož mu je preložil marsikatero nadlogo, težavo ● preložiti (lončeno) peč znova postaviti; preložiti streho znova prekriti; zastar. skušali so preložiti težke razmere spremeniti, izboljšati ◊ grad. preložiti cesto delno menjati staro traso pri rekonstrukciji ceste; jur. preložiti obravnavo določiti drug datum za že začeto obravnavo preložèn -êna -o: seja je preložena ♪
  8.      préma  -e ž (ẹ̄) prečni nosilec vozila, na katerem so pritrjena kolesa: pri novem tipu avtomobila so izpopolnili premo / sprednja, zadnja prema; toga prema / prema pri kmečkem vozu; na premo so naložili koš stelje ● knjiž., redko iskal je pravo premo pot, smer ◊ geom. ravna črta ♪
  9.      premágati  -am dov. (ȃ) 1. v tekmovanju, boju doseči, da nasprotnik odneha, se ne bojuje več: domače moštvo je premagalo goste; premagati sovražnike; premagati v prvi tekmi / ekspr. alpinista sta nazadnje le premagala steno; pren., ekspr. ljubezen je premagala sovraštvo; moralno premagati koga // biti sposoben odločujoče vplivati na pojavitev, potek, stanje česa: premagati jezo, žalost; premagati strah pred globino / s težavo je premagala solze zadržala 2. narediti, povzročiti, da kdo kaj naredi, čeprav tega ne želi: lakota ga je premagala, da je zapustil skrivališče; radovednost ga je premagala, da je odprl pismo; brezoseb. premagalo ga je, da je zadremal // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: jok jo je premagal; starko je premagal spanec zaspala je 3. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kak pojav, stanje preneha biti, obstajati: premagati nasprotja, ovire, težave / premagati posledice poplav, potresa ● ekspr. čustva so ga premagala ni mogel skriti ganjenosti; ekspr. premagati bolezen ozdraveti; ekspr. premagati koga na vsej liniji popolnoma, v celoti premágati se ostati miren, preudaren tudi v razburljivih okoliščinah: premagal se je in molčal; težko se je premagala, da ni zakričala nad otrokom premágan -a -o: prvi poskusi napada so bili hitro premagani; otrokov strah je bil kmalu premagan; čutiti se premaganega; premagane težave; sam.: beda premaganih ♪
  10.      premagováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. v tekmovanju, boju dosegati, da nasprotnik odneha, se ne bojuje več: domače moštvo navadno premaguje goste; premagovati napadalca, sovražnika; pren., ekspr. dobrota premaguje sovraštvo // biti sposoben odločujoče vplivati na pojavitev, potek, stanje česa: premagovati jezo, žalost; premagovati strah pred čim / s težavo je premagovala solze zadrževala 2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: jok jo premaguje; spanec ga premaguje 3. nav. ekspr. delati, povzročati, da kak pojav, stanje preneha biti, obstajati: premagovati nasprotja, ovire, težave / premagovati posledice katastrofe, potresa premagováti se ostajati miren, preudaren tudi v razburljivih okoliščinah: s težavo se je premagoval, da mu ni ostro odgovoril; ni se mogla več premagovati in je zajokala premagujóč -a -e: premagujoč solze, je odgovorila na vprašanje; premagujoč nasmeh; premagujoča žalost ♪
  11.      premaknítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od premakniti: premaknitev mejnika / premaknitev telesa ♪
  12.      premakníti  in premákniti -em dov. (ȋ á) 1. narediti, da pride kaj na drugo mesto, v drug položaj: premaknil je vse stole v sobi; pri potresu so se skladi premaknili / premaknil je ročico in pritisnil na gumb / v aparatu se je nekaj premaknilo in ne deluje več / premakniti mejnik / premakniti cesto na pobočje; po dogovoru bodo mejo premaknili / premakniti čete proti severu // spremeniti položaj, mesto s potegom, sunkom: zadel se je ob stol in ga premaknil; zaradi neprevidnosti je premaknil lestev in padel z nje; sliko malo premakni, da bo visela naravnost; premakniti na desno // spremeniti položaj telesa, dela telesa: če je glavo le premaknil, ga je zabolelo; premakniti ni mogel ne rok ne nog; ko ga je obvezoval, se ni niti malo premaknil 2. narediti, da kaj preneha biti v mirujočem stanju: uprl se je z vso silo, da bi premaknil voz; bilo je tako mirno, da se noben list ni premaknil; razlegel se je signal in vlak se je premaknil / na povelje se je četa premaknila ● ekspr. nobena prošnja ga ne premakne vztraja pri svojem mnenju, odločitvi; ekspr. nikoli ni ničesar premaknil vzel; ekspr. ni premaknil pogleda z nje neprestano jo je gledal; premakniti datum sestanka preložiti, prestaviti; ekspr. tudi to ga ni premaknilo h kakemu udejstvovanju tudi to ga ni spodbudilo k udejstvovanju; ekspr. premaknili so ga v oddaljen kraj premestili, prestavili; knjiž. zgradbo novele je avtor malo premaknil spremenil ◊ geom. vzporedno premakniti narediti, da se točke predmeta, lika premikajo tako, da so poti posameznih točk vzporedne in enako dolge; šah. premakniti kralja premakníti se in premákniti se 1. opraviti določeno pot: nihalo se premakne vsako sekundo za nekaj centimetrov / ekspr. vsak dan smo se premaknili nekaj kilometrov prehodili 2. iti stran, oditi: stal je pred vrati in se ni premaknil / več dni se ni premaknil od doma; ekspr. glej, da se nikamor ne premakneš / ekspr. ne premakni se, če ti je življenje drago ostani pri miru, na mestu 3. ekspr. spremeniti se, zlasti na bolje: cela stoletja se ni nič premaknilo / njena bolezen se nikamor ne premakne se ne izboljša; dohodki se ne bodo premaknili zvišali, povečali ● ekspr. čas se ni nikamor premaknil mineval je zelo počasi; ekspr. glede stanovanja pa se ne premaknejo ničesar ne naredijo, ukrenejo; publ. naše smučarstvo se je premaknilo z mesta je začelo napredovati, se razvijati; publ. njegova zadeva se je premaknila (z mrtve točke) se je začela reševati, obravnavati ◊ film. zvok se premakne pride v neskladje s sliko zaradi prehitevanja ali zaostajanja; meteor. središče visokega zračnega pritiska se je premaknilo nad Skandinavijo premáknjen -a -o: premaknjen stol; zgodba je časovno nekoliko premaknjena ∙ pog. ta človek je malo premaknjen čudaški, neumen ♦ fot. premaknjeni posnetek posnetek, nastal zaradi premaknitve kamere med snemanjem ♪
  13.      preménjati  tudi premenjáti -am, in preménjati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́) 1. dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste: premenjati ključavnico; premenjati rožam vodo / premenjati seme uporabiti za setev seme druge, drugačne sorte / premenjati na steni viseči sliki // napraviti, da kdo drug dobi, prevzame opravilo, mesto kake osebe: kar med plesom je premenjala plesalca / nekdaj na preprežni postaji premenjati konje 2. z oslabljenim pomenom izraža, da preide osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugega: večkrat je premenjal bivališče / premenjal je že pet služb / ker ni bil zadovoljen s postrežbo, je premenjal gostilno 3. redko spremeniti: ladja je premenjala smer; od tedaj se je marsikaj premenjalo 4. zastar. dati komu kaj za kaj drugega, drugačnega; menjati: premenjati kože za sol / denar je moral že drugič premenjati ● redko premenjal sem že več avtomobilov, pa se mi zdi ta najboljši imel sem; redko zapri okno, zrak v sobi se je že premenjal soba se je že prezračila ♪
  14.      premér  -a m (ẹ̑) 1. geom. razdalja med točkama na krožnici, elipsi, površju krogle, merjena skozi središče: izračunati premer kroga, krogle / narisati premer; pren., publ. sodelovanje je dobilo širok premer 2. razdalja med točkama na nasprotnih straneh oboda, roba pri okroglih predmetih, merjena skozi središče: premer cevi, debla; plošča s premerom trideset centimetrov / notranji, zunanji premer ♦ gozd. prsni premer drevesa premer debla v višini 130 cm ♪
  15.      premérka  -e ž (ẹ̑) gozd. orodje za merjenje debeline lesa ♪
  16.      premèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. šport. obrat telesa okrog prečne osi po odrivu: narediti premet; premet in preval / premet naprej, nazaj; premet vstran bočna zakotalitev telesa po iztegnjenih in nekoliko razmaknjenih rokah in nogah 2. lingv. zamenjava mesta glasov v besedi: poglavje o premetu / premet jezičnikov ♪
  17.      premíčen  -čna -o prid. (ȋ) ki se da premakniti, premikati: premični deli česa / prostor pregraditi s premičnimi stenami; premična streha avtomobila // ki se lahko premika, hodi: premični bolniki ◊ čeb. premično satovje satovje, pri katerem je sate mogoče poljubno premeščati; film. premična kamera kamera s stojalom, ki ji omogoča premikanje med snemanjem; gled. premični oder oder, pri katerem se tla lahko premaknejo v stran ali nazaj; lingv. premični naglas naglas, ki ni vezan na stalno mesto v besedi; teh. premični žerjav žerjav, ki se premika z lastnim pogonom; premične stopnice stopnice, ki delujejo na principu tekočega traku; tisk. stavni stroj s premičnimi črkami stavni stroj, pri katerem se vsaka posamezna črka uliva sproti ♪
  18.      premíkati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, da pride kaj na drugo mesto, v drug položaj: knjig ne premikajte, da se lažje najdejo; premikati pohištvo v sobi; nekateri stroji se lahko premikajo, drugi pa so pritrjeni / premikati ročice in pritiskati na gumbe / poveljniki so pogosto premikali čete // spreminjati položaj, mesto s potegom, sunkom: iz nagajivosti mu je premikal lestev; otroci so premikali mize in stole; premikal je omaro toliko časa, dokler ni dobro stala / počasi je premikala mizo k oknu // spreminjati položaj telesa, dela telesa: pri tem plesu plesalci premikajo le boke; premikati prste; ekspr. bil je utrujen in je komaj premikal noge hodil; premikal je ustnice, kot da govori; stoj mirno in se ne premikaj / te mišice premikajo čeljust 2. delati, da kaj ni v mirujočem stanju: premikati perilo v vodi; z roko je premikala voziček; kolo, nihalo se premika / veter premika liste; voda premika kolo ● vznes. deloven človek je sposoben tudi gore premikati velikih dejanj; ekspr. je močen, da bi gore premikal zelo; ekspr. težko premika svoje kosti težko hodi; ekspr. pero je komaj premikal težko je pisal; ekspr. taki ljudje že od nekdaj premikajo svet v tečajih zelo spreminjajo razmere na svetu ◊ šah. premikati figuro delati, da pride z enega polja na drugo premíkati se spreminjati položaj v prostoru v določeni smeri: neki predmet se je premikal po vodi; sonce se navidezno premika po nebu; konji so potegnili in voz se je začel premikati; premikati se v vodoravni smeri; premikati se s hitrostjo osemdeset kilometrov na uro // spreminjati položaj v prostoru sploh: rastline se ne morejo premikati; ptice se premikajo po zraku s perutmi // iti, hoditi: s težkimi koraki so se premikali naprej / čete so se premikale proti severu ● ekspr. čas se je hitro premikal je hitro mineval; ekspr. delo se le počasi premika počasi napreduje; ekspr. gripa se je začela z otočja premikati drugam širiti; ekspr. v kulturi se nekaj premika spreminja na bolje ◊ lingv. naglas se premika ni vezan na stalno mesto v besedi premikajóč -a -e: na premikajočem se sedežu ni trdno sedel; opazila je premikajoče se sence; hitro premikajoče se vozilo ♪
  19.      premínjati 1 -am nedov. (í) star. spreminjati: preminjati pogoje za nastanek česa; leta so mu preminjala poteze na obrazu ∙ zastar. posteljno perilo je treba pogosto preminjati menjavati ♪
  20.      premíslek  -a [lǝk] m (ȋ) 1. usmeritev dejavnosti v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: ta ugovor zahteva premislek / po daljšem premisleku je odgovoril premišljevanju; natančnejši premislek pesmi je to potrdil presoja, analiza b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: za odločitev je bil potreben premislek; dati komu čas za premislek / odločil se je brez premisleka; delati s premislekom 2. zastar. pomislek: njegov premislek je bil utemeljen ● ekspr. stvar nam je dala premisleka morali smo o njej premišljevati, razmišljati; star. mlad je še in nima pravega premisleka ne zna še prav presojati, ocenjevati; star. je še v premislekih še omahuje; preg. premislek je boljši kot dan hoda vsaka stvar naj se pred začetkom temeljito premisli ♪
  21.      premísliti  -im dov. (í ȋ) 1. usmeriti dejavnost v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: nalogo še enkrat premisli, pa jo boš rešil; njegove trditve je temeljito premislil, preden mu je odgovoril; vsako stvar do dna, do konca premisli b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: premislil je vsako besedo, preden jo je izgovoril; svojo odločitev še enkrat premisli; premisli, kaj mu boš odgovoril / premisli, potem šele stori; otrok je še in ne premisli // presoditi, oceniti: če premislimo nastalo situacijo, ni rešitve; premisli, če to zmoreš / zastar. če ga premislim, on tega ni zmožen 2. v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: premisli, kaj vse sem moral delati; premislite, koliko smo pretrpeli premísliti se tudi premísliti si v mislih spremeniti prvotno odločitev: po nekaj dneh so se premislili in zapustili četo; kaže, da se je premislil / hotel je nekaj reči, pa se je premislil premíšljen -a -o: njegov odgovor je dobro premišljen; premišljene besede; premišljeno dejanje, vedenje ∙ premišljen človek ki ravna premišljeno; prisl.: delati, govoriti premišljeno; ravnal je premišljeno in načrtno ♪
  22.      premíšljati  -am nedov. (í) usmerjati dejavnost v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: premišljala je njegove besede, pa jih ni mogla razumeti; premišlja, kaj mu je s tem hotel reči; premišlja, kje bi dobil posojilo / med delom tudi premišlja; vso pot je premišljal b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: moral bi že iti, pa še premišlja, kaj bi storil; ekspr. tu ni kaj premišljati c) sploh: premišlja, kako lepo so preživeli dan; premišljati o vsakdanjih dogodkih; o tem ne premišlja več premíšljati se zastar. pomišljati se: ni se dolgo premišljala, vzela je kovček in odšla premišljajóč -a -e: premišljajoč o tem, da bo treba sejati, je prišel do vasi ♪
  23.      premišljeváti  -újem nedov. (á ȗ) usmerjati dejavnost v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: premišljeval je njegove besede, pa jih ni mogel razumeti; premišljevati nalogo; premišljeval je, zakaj ni prišlo do pričakovane kemične spremembe; premišljeval je o življenjskih vprašanjih; o njem, star. njega dostikrat premišljuje; zmeraj kaj premišljuje; globoko, napeto premišljevati / sedi in premišljuje; on dosti premišljuje misli b) da bi se spoznala primernost, posledica česa: dolgo je premišljeval vsako besedo, preden jo je izrekel; premišljeval je, če bi šel ali ne / ne premišljuj, kar odloči se / premišljuje svoje ravnanje presoja, ocenjuje c) sploh: premišljeval je, kaj vse je doživel; rad premišljuje o svoji mladosti; zdaj o nesreči lahko premišljuje brez žalosti / dostikrat sem premišljeval o tem, da bi stvar opisal / star. premišljuje nekdanje dni spominja se jih, misli nanje premišljeváje: premišljevaje hoditi; premišljevaje nasloni glavo na roko premišljujóč -a -e: to ji je dajalo premišljujoč videz; bili so trezni in premišljujoči ♪
  24.      premolčáti  -ím [u̯č] dov., premólči; premólčal (á í) 1. molče prebiti, preživeti: cele dneve premolči / vso pot do doma sta premolčala 2. knjiž. ne odgovoriti, ne reagirati na kaj: vprašanje je premolčal; ne bi bilo prav, če bi to kar premolčali ● knjiž. pisatelj je vsa medvojna leta premolčal ni ničesar objavil; zastar. premolčal je svoje ime zamolčal ♪
  25.      premotríti  -ím dov., premótril; premotrèn (ȋ í) raba peša ogledati si, pogledati: premotrila je neznanca in ga ogovorila; premotriti koga od glave do pete / še enkrat je premotril vozove v vrsti pregledal // s prislovnim določilom presoditi, oceniti: hitro, kritično je premotril ves položaj ♪

   4.212 4.237 4.262 4.287 4.312 4.337 4.362 4.387 4.412 4.437  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA