Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ESA (326-350) 
- stresálka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) mont. priprava iz naprej in nazaj premikajočih se žlebov za premeščanje, spravljanje (sipkega) materiala: nakladati premog na stresalko / stresalka z račjim kljunom z lopatasto razširjenim žlebom ♪
- stresálnik -a m (ȃ) agr. priprava za stresanje sadja: obiralnik in stresalnik ♪
- strésanje -a s (ẹ́) glagolnik od stresati: stresanje vej v vetru / stresanje z glavo / stresanje od mraza / stresanje drobtin s prta ♪
- strésati -am nedov. (ẹ́) 1. delati, povzročati, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja: konj stresa grivo; stresati hruško, jablano; šipe so se stresale od grmenja; vihar se zaganja v kočo, da se kar stresa / stresal ga je, da bi ga prebudil; stresati koga za ramo / pri pozdravu stresati komu roko / jok, smeh mu stresa telo; brezoseb. stresa ga ob misli na prizore, ki jih je videl; stresati se od groze, strahu // delati hitre, sunkovite gibe: stresati z glavo // ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: groza jo stresa / mraz ga stresa
(po hrbtu) 2. ekspr. pojavljati se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: grom stresa dolino; kriki so stresali ozračje 3. s tresenjem spravljati kam kaj sipkega, drobnega: stresati grozdje v čeber, krompir na kup; stresati orehe; ekspr. oblaki stresajo dež in točo na polje // redko raztresati: stresati papirčke po tleh; košara je prepolna, zato se jabolka stresajo 4. s tresenjem odstranjevati: stresati drobtine s prta; veter stresa liste, sadeže z drevesa / stresati pepel s cigarete otresati // s tresenjem delati, da na čem ni več določene stvari: stresati prt; ne stresajte rjuh skozi okno ● ekspr. stresati dovtipe, šale praviti, pripovedovati; ekspr. stresati jezo, nejevoljo na koga, nad kom zaradi jeze, nejevolje zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; ekspr. letnice, podatke je kar iz rokava stresal znal jih je povedati, našteti zelo hitro, brez premišljanja; ekspr. stresati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami; pog. že spet stresa sitnost sitnari; ekspr. stresati smeh zelo se smejati; smejal se je, kot bi orehe stresal glasno, hrupno strésati se ekspr. izražati svojo jezo, nejevoljo v govorjenju, ravnanju: spet se stresa nad njo; v službi ima težave, doma se pa stresa stresáje: stresaje z glavo, mu je segel v besedo stresajóč
-a -e: jokal je, stresajoč glavo; nebo in zemljo stresajoč grom; telo stresajoč smeh; prim. iztresati ♪
- stresávati -am nedov. (ȃ) stresati: veter stresava drevje; veje se stresavajo / stresavati z glavo / mraz ga stresava ♪
- šabésa -e ž (ẹ̑) 1. osvežujoča pijača, navadno iz bezgovega cvetja, limoninega soka, vode in sladkorja: narediti šabeso 2. nekdaj osvežujoča brezalkoholna pijača v steklenici, ki se odpre s pokom ob pritisku na okrogel steklen zamašek: piti šabeso ♪
- tesáč -a m (á) gozdni delavec, ki se ukvarja s tesanjem lesa: biti, postati tesač; tesač hlodov ♪
- tesáča -e ž (á) široka tesarska sekira: nabrusiti tesačo; obdelovati s tesačo; udarci tesače; žaga in tesača ∙ ekspr. v gozdu je zapela tesača začeli so tesati; ekspr. oče ga je učil vihteti tesačo tesanja ♪
- tesalíšče -a s (í) prostor za tesanje lesa: tesališče je prekrito s trskami ♪
- tesánec -nca m (á) les. tesan lesni polizdelek ♪
- tesánje -a s (ȃ) glagolnik od tesati: tesanje je težko delo; sekira za tesanje / tesanje ostrešij ♪
- tesár -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem ostrešij, opažev: tesar teše trame za ostrešje; izučiti se za tesarja; tesar v gradbenem podjetju; zidar in tesar ◊ zool. hrošč z zelo dolgimi tipalkami, katerega ličinka uničuje les iglavcev, Acanthocinus aedilis ♪
- tesárba -e ž (ȃ) mont. obdelan les za podporje v rudniku: tesarba iz hrastovega lesa ♪
- tesaríca -e ž (í) široka tesarska sekira; tesača: zamahovati s tesarico ♪
- tesáriti -im nedov. (á ȃ) ukvarjati se s tesanjem: vse življenje je tesaril; tesariti po vaseh; tesariti in drvariti // redko tesati: delo mu gre počasi od rok, ker ne zna tesariti / tesariti brunarico, čoln ♪
- tesárjenje -a s (á) glagolnik od tesariti: preživljati se s tesarjenjem / tesarjenje rudniškega podporja ♪
- tesárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na tesarje ali tesarstvo: tesarska obrt / tesarski mojster / tesarska sekira, žaga ♪
- tesárstvo -a s (ȃ) tesarska obrt: ukvarjati se s tesarstvom; mizarstvo in tesarstvo // podjetje za to obrt: imeti, ustanoviti tesarstvo ♪
- tesáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na tesače: tesaško orodje ∙ ekspr. v tesaških rokah je držal puško velikih, močnih ♪
- tesáti téšem nedov., têši tešíte; têsal (á ẹ́) s sekiro obdelovati les v smeri vlaken: tesarji tešejo; tesati les; tesati po označeni črti; tesati, žagati in klati / tesati lehnjak / vse življenje je tesal // na tak način delati, oblikovati: tesati prage iz hlodov; tesati trame za ostrešje / tesati ladjo; tesati si brunarico / ekspr. reka teše strugo skozi sotesko ● ekspr. časopis je kar sam tesal pisal, oblikoval tesán -a -o: tesan les ♪
- trésa -e ž (ẹ̄) obrt. okrasni trak s kovinskimi nitmi za ženska oblačila in uniforme: zvončasto krilo z našito treso; rob s treso ♪
- tresálen -lna -o prid. (ȃ) teh. s katerim se kaj med stresanjem, tresenjem ločuje, premika: tresalni stroj; tresalno sito ♪
- tresàv -áva -o prid. (ȁ á) ki se trese: tresav starec; postajal je živčen in tresav / utrujen je bil zaradi tresavega voza tresočega tresávo prisl.: tresavo spregovoriti ♪
- tresávica -e ž (ȃ) nehotno hitro ritmično premikanje telesa, dela telesa: ni mogel obvladati tresavice; zdravil se je zaradi tresavice rok // drgetanje (mišic) z občutkom mraza pred naglim povišanjem telesne temperature; mrzlica: spreletava ga tresavica; ima tresavico in slabo se počuti / živčna tresavica drhtavica ♪
- tresávost -i ž (á) 1. lastnost, značilnost tresavega: tresavost rok 2. ekspr. boječnost, bojazljivost: rad bi se znebil tresavosti ♪
201 226 251 276 301 326 351 376 401 426 
