Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ESA (312-336)


  1.      sóloplesálec  in sólo plesálec -lca [u̯c tudi lc] m (ọ̑-ȃ) plesalec, ki pleše sam, ne v zboru ali s kom drugim: biti anžagiran kot soloplesalec ♪
  2.      sóloplesálka  in sólo plesálka -e [u̯k tudi lk] ž (ọ̑-ȃ) plesalka, ki pleše sama, ne v zboru ali s kom drugim: nastopati kot soloplesalka ♪
  3.      sòplesálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȍ-ȃ) plesalec v razmerju do drugega plesalca, s katerim skupaj pleše: plesalci in plesalke so si izmenoma izbirali soplesalce; pogovarjati se s soplesalcem ♪
  4.      sòplesálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȍ-ȃ) ženska oblika od soplesalec: izbrati si soplesalko; na plesu je imel stalno soplesalko ♪
  5.      splesati  gl. izplesati ♪
  6.      spreméšanost  tudi izpreméšanost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost spremešanega: spremešanost resničnega in namišljenega / spremešanost prebivalstva ♪
  7.      spreméšati  tudi spremešáti -am tudi izpreméšati tudi izpremešáti -am dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. z mešanjem narediti, da se delci kake snovi drugače porazdelijo: spremešati fižol; zmes je treba dobro spremešati 2. dati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov: spremešati barve ● knjiž. lase so mu spremešale prve srebrne niti pojavili so se prvi sivi lasje spreméšati se tudi spremešáti se tudi izpreméšati se tudi izpremešáti se pojaviti se skupaj, istočasno: žalost in veselje sta se spremešala v njegovem glasu / dogodki so se spremešali med seboj // dobiti značilnosti drug drugega: v mestu so se narečja spremešala / na tem področju se je prebivalstvo zelo spremešalo spreméšan tudi izpreméšan -a -o: navdušenje, spremešano z ganjenostjo; spremešano prebivalstvo ♪
  8.      spremešávati  -am tudi izpremešávati -am nedov. (ȃ) redko mešati: spremešavati žito / v njem se spremešava toliko nasprotij ♪
  9.      spréšati  -am dov. (ẹ́) pog. narediti, da na predmet, snov po vsej površini deluje sila, da se izloči tekočina; stisniti: sprešati grozdje // z delovanjem sile na vso površino narediti, da kaj dobi določeno obliko: sprešati kose kovine ● pog., ekspr. v avtobusu bi ga skoraj sprešali so ga v gneči zelo stiskali spréšan -a -o: grozdje je že sprešano; prim. izprešati ♪
  10.      stesáti  stéšem tudi iztesáti -téšem dov., stêši stešíte tudi iztêši iztešíte; stêsal tudi iztêsal (á ẹ́) s tesanjem narediti, izoblikovati: stesati ostrešje; stesati iz macesnovega lesa; stesati si čoln, posteljo stesán tudi iztesán -a -o: lepo stesani in izrezljani stebri; grobo stesana zibelka ♪
  11.      stevardésa  -e ž (ẹ̑) delavka, ki skrbi za namestitev in udobje potnikov na letalu, ladji, vlaku: stevardesa je potnike odpeljala k letalu; tečaj za stevardese ♪
  12.      stewardésa  in stjuardésa -e [stjuar-] ž (ẹ̑) stevardesa: potniki in stewardese ♪
  13.      stresáj  -a m (ȃ) redko stresljaj: ob vsakem stresaju je ranjenec zaječal ♪
  14.      stresálen  -lna -o prid. (ȃ) teh. s katerim se kaj med stresanjem, tresenjem ločuje, premika: stresalni stroj, transporter; stresalne rešetke v mlatilnici ♦ mont. stresalni žleb vsak od naprej in nazaj premikajočih se žlebov za premeščanje, spravljanje (sipkega) materiala ♪
  15.      stresálka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) mont. priprava iz naprej in nazaj premikajočih se žlebov za premeščanje, spravljanje (sipkega) materiala: nakladati premog na stresalko / stresalka z račjim kljunom z lopatasto razširjenim žlebom ♪
  16.      stresálnik  -a m (ȃ) agr. priprava za stresanje sadja: obiralnik in stresalnik ♪
  17.      strésanje  -a s (ẹ́) glagolnik od stresati: stresanje vej v vetru / stresanje z glavo / stresanje od mraza / stresanje drobtin s prta ♪
  18.      strésati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, povzročati, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja: konj stresa grivo; stresati hruško, jablano; šipe so se stresale od grmenja; vihar se zaganja v kočo, da se kar stresa / stresal ga je, da bi ga prebudil; stresati koga za ramo / pri pozdravu stresati komu roko / jok, smeh mu stresa telo; brezoseb. stresa ga ob misli na prizore, ki jih je videl; stresati se od groze, strahu // delati hitre, sunkovite gibe: stresati z glavo // ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: groza jo stresa / mraz ga stresa (po hrbtu) 2. ekspr. pojavljati se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: grom stresa dolino; kriki so stresali ozračje 3. s tresenjem spravljati kam kaj sipkega, drobnega: stresati grozdje v čeber, krompir na kup; stresati orehe; ekspr. oblaki stresajo dež in točo na polje // redko raztresati: stresati papirčke po tleh; košara je prepolna, zato se jabolka stresajo 4. s tresenjem odstranjevati: stresati drobtine s prta; veter stresa liste, sadeže z drevesa / stresati pepel s cigarete otresati // s tresenjem delati, da na čem ni več določene stvari: stresati prt; ne stresajte rjuh skozi okno ● ekspr. stresati dovtipe, šale praviti, pripovedovati; ekspr. stresati jezo, nejevoljo na koga, nad kom zaradi jeze, nejevolje zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; ekspr. letnice, podatke je kar iz rokava stresal znal jih je povedati, našteti zelo hitro, brez premišljanja; ekspr. stresati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami; pog. že spet stresa sitnost sitnari; ekspr. stresati smeh zelo se smejati; smejal se je, kot bi orehe stresal glasno, hrupno strésati se ekspr. izražati svojo jezo, nejevoljo v govorjenju, ravnanju: spet se stresa nad njo; v službi ima težave, doma se pa stresa stresáje: stresaje z glavo, mu je segel v besedo stresajóč -a -e: jokal je, stresajoč glavo; nebo in zemljo stresajoč grom; telo stresajoč smeh; prim. iztresati ♪
  19.      stresávati  -am nedov. (ȃ) stresati: veter stresava drevje; veje se stresavajo / stresavati z glavo / mraz ga stresava ♪
  20.      šabésa  -e ž (ẹ̑) 1. osvežujoča pijača, navadno iz bezgovega cvetja, limoninega soka, vode in sladkorja: narediti šabeso 2. nekdaj osvežujoča brezalkoholna pijača v steklenici, ki se odpre s pokom ob pritisku na okrogel steklen zamašek: piti šabeso ♪
  21.      tesáč  -a m (á) gozdni delavec, ki se ukvarja s tesanjem lesa: biti, postati tesač; tesač hlodov ♪
  22.      tesáča  -e ž (á) široka tesarska sekira: nabrusiti tesačo; obdelovati s tesačo; udarci tesače; žaga in tesača ∙ ekspr. v gozdu je zapela tesača začeli so tesati; ekspr. oče ga je učil vihteti tesačo tesanja ♪
  23.      tesalíšče  -a s (í) prostor za tesanje lesa: tesališče je prekrito s trskami ♪
  24.      tesánec  -nca m (á) les. tesan lesni polizdelek ♪
  25.      tesánje  -a s (ȃ) glagolnik od tesati: tesanje je težko delo; sekira za tesanje / tesanje ostrešij ♪

   187 212 237 262 287 312 337 362 387 412  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA