Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ESA (2.676-2.700)


  1.      nadzírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. sistematično pregledovati, spremljati potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti: nadzirati delo, poslovanje; nadzirati izvajanje davčnih predpisov / nadzirati stroje // z opazovanjem, pregledovanjem ugotavljati položaj, stanje česa: nadzirati mejo; cesto nadzirajo z letali 2. prizadevati si skrbeti za pravilno ravnanje, vedenje, delo koga: nadzirati otroke / mlajše učence je treba pri pisanju nalog nadzirati 3. publ. obvladovati, imeti v oblasti: kapital nadzira velik del proizvodnje; nadzirati industrijske investicije // imeti tako vojaško razporeditev, da je nasprotniku otežkočena večja akcija: sovražne čete nadzirajo most, ozemlje nadzíran -a -o: dekle je bilo strogo nadzirano ♪
  2.      nadzòr  -ôra m (ȍ ó) 1. sistematično pregledovanje, spremljanje poteka ali razvoja česa, zlasti določene dejavnosti: poostriti nadzor nad prodajo; nadzor poslovanja / imeti, opravljati nadzor / politični nadzor // opazovanje, pregledovanje zaradi ugotavljanja položaja, stanja česa: nadzor sovražnega ozemlja / nadzor nad živili 2. prizadevanje, skrb za pravilno ravnanje, vedenje, delo koga; nadzorstvo: nadzor nad kom / dijaki so v domu pod strogim nadzorom / policijski nadzor 3. publ. prevlada, oblast: pridobili so si popoln nadzor nad tržiščem ♪
  3.      nadzórnik  -a m (ọ̑) kdor poklicno sistematično pregleduje, spremlja potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti: nadzornik je pregledal poslovanje v trgovini / cestni, pristaniški nadzornik; policijski, sodni, tržni nadzornik; nadzornik gozdov ♦ šol. šolski nadzornik kdor poklicno nadzoruje in usmerja učno in vzgojno delo šol; žel. nadzornik proge uslužbenec, ki vodi in nadzoruje delo desetarjev pri vzdrževanju proge ♪
  4.      nadzoroválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor nadzoruje: učitelj ga je postavil za nadzorovalca v odmorih / nadzorovalec proizvodnega procesa ♪
  5.      nadzorováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. sistematično pregledovati, spremljati potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti: nadzorovati delo, poslovanje; izvajanje sanitarnih in tržnih predpisov so strogo nadzorovali / nadzorovati stroje // z opazovanjem, pregledovanjem ugotavljati položaj, stanje česa: nadzorovati mejo; cesto nadzorujejo z letali 2. prizadevati si skrbeti za pravilno ravnanje, vedenje, delo koga: nadzorovati učence, uslužbence; strogo nadzorovati / pri učenju ga je treba še vedno nadzorovati 3. publ. obvladovati, imeti v oblasti: njihov kapital nadzoruje precejšen del industrije // imeti tako vojaško razporeditev, da je nasprotniku otežkočena večja akcija: sovražne čete še vedno nadzorujejo velik del ozemlja nadzorován -a -o: učenci so v domu strogo nadzorovani; nadzorovano ozemlje ♪
  6.      nadzórstvo  -a s (ọ̑) 1. sistematično pregledovanje, spremljanje poteka ali razvoja česa, zlasti določene dejavnosti: nadzorstvo nad poslovanjem / imeti, opravljati nadzorstvo / družbeno nadzorstvo // s prilastkom organ, urad, ki opravlja tako pregledovanje: določbe tržnega nadzorstva; devizno nadzorstvo devizna inšpekcija; gostišče so prijavili sanitarnemu nadzorstvu sanitarni inšpekciji 2. opazovanje, pregledovanje zaradi ugotavljanja položaja, stanja česa: nadzorstvo meje / letala imajo nadzorstvo nad cesto in mostom 3. prizadevanje, skrb za pravilno ravnanje, vedenje, delo koga: zaupali so mu nadzorstvo učencev / bil je pod strogim nadzorstvom strogo so ga nadzorovali / policijsko nadzorstvo; jemati zdravila pod zdravniškim nadzorstvom ♦ šol. imeti nadzorstvo skrbeti za red in vedenje učencev, zlasti v odmorih 4. publ. prevlada, oblast: doseči, imeti nadzorstvo nad tržiščem ∙ publ. šofer je izgubil nadzorstvo nad krmilom ni mogel več usmerjati, voditi vozila ♪
  7.      naeléktriti  -im tudi naelektríti -ím dov., naeléktri; naeléktril (ẹ̑; ȋ í) elektr. narediti kaj električno: naelektriti steklo; od česanja so se lasje zelo naelektrili / naelektriti kondenzator napolniti naeléktren -a -o in naelektrèn -êna -o: naelektreni delci; elektroskop je naelektren; negativno s presežkom, pozitivno naelektren s primanjkljajem elektronov ∙ ekspr. ozračje, razpoloženje v dvorani je bilo zelo naelektreno napeto ♪
  8.      nafrfráti se  -ám se dov. (á ȃ) ekspr. opazno, pozornost vzbujajoče se počesati, nakodrati: skrbno se je nafrfrala in naličila nafrfrán tudi nafŕfran -a -o: nafrfrani lasje; nafrfrane mestne gospodične ♪
  9.      nafrfúliti se  -im se dov. (ú ȗ) ekspr. opazno, pozornost vzbujajoče se obleči, počesati: vsa se je nafrfulila in našemila nafrfúljen -a -o: nafrfuljeni lasje; bil je ves nafrfuljen ♪
  10.      nafrfúljenka  -e ž (ȗ) ekspr. opazno, pozornost vzbujajoče oblečena, počesana ženska: v avtobus je vstopila mlada nafrfuljenka ♪
  11.      nafrfúljenost  -i ž (ȗ) ekspr. značilnost človeka, ki je opazno, pozornost vzbujajoče oblečen, počesan: zelo ga je motila njena nafrfuljenost / nafrfuljenost pričeske ♪
  12.      nagaráti  -ám dov. (á ȃ) nav. ekspr. z garanjem priti do česa: komaj nagara za otroke in za davke nagaráti se v garanju doseči veliko, preveliko mero: danes smo se nagarali / ta dva sta se nagarala v življenju ♪
  13.      nágec  -gca m (ȃ) ekspr. nag, neoblečen človek: naborna komisija je pregledovala nagce / kopališča za nagce nudiste ∙ ekspr. nagec se mu vidi del telesa, ki je navadno pokrit ♪
  14.      nagíb  -a m (ȋ) 1. glagolnik od nagniti: povzročiti nagib ladje z obremenitvijo na eni strani; nagib telesa v levo / pozdravila sta se z nagibom glave 2. nagnjenost dane ravnine glede na osnovno ravnino: izmeriti, izračunati nagib; nagib ceste, strmine; streha z velikim nagibom / bočni nagib / redko spuščati se po nagibu po strmini 3. kar povzroča kako dejanje, ravnanje: prvi nagib za umor je bil denar; raziskovati notranje, zunanje nagibe za to dejanje; iz kakšnih nagibov si se odločil za ta študij / osebni, socialni nagibi; pustolovski, samomorilni nagibi / to je naredila iz lastnega nagiba ● knjiž. ima močen nagib do literarnega ustvarjanja nagnjenje, dar ♪
  15.      naglásen  -sna -o prid. (ā) nanašajoč se na naglas: naglasno mesto / naglasno znamenje ♦ lingv. mešani, nepremični naglasni tip; lit. naglasni metrični sistem ♪
  16.      nágnjenje  -a s (á) 1. duševna lastnost, značilnost, zaradi katere razmeroma lahko, hitro nastopi kako duševno ali telesno stanje: to nagnjenje je podedovala po očetu; dedno nagnjenje k bolezni; nagnjenje k otožnosti / duševno, telesno nagnjenje // navadno s prilastkom duševna ali telesna lastnost, značilnost, ki določa, usmerja človekovo hotenje, voljo: kazati gospodovalna nagnjenja; obvladovati (svoja) slaba nagnjenja; ekspr. to so čisto človeška nagnjenja / erotično, samomorilsko, spolno nagnjenje 2. hotenje, volja do določenega dela, dejavnosti: čutiti, imeti nagnjenje do stroke; nagnjenje k branju, znanstvenemu delu, študiju / nagnjenje k pitju / nagnjenje k ljubosumnosti / knjiž. pisateljevo nagnjenje h groteski / imeti nagnjenje za glasbo dar, nadarjenost 3. naklonjenost, ljubezen: do nje čuti posebno nagnjenje; v dekletu je vzbudil globoko nagnjenje 4. publ. razmeroma velika možnost (česa): čez dan bo vreme lepo, zvečer nagnjenje h krajevnim ploham in nevihtam ♪
  17.      nagomílati  -am dov. (ȋ) ekspr., redko nakopičiti, nagrmaditi: nagomilati kup lesa; na morskem dnu so se nagomilale hišice mrtvih polžev ♪
  18.      nagónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nagon: čutiti, imeti nagonski odpor do česa; nagonski strah; nagonsko dejanje, življenje / z nagonsko kretnjo si je zapel ovratnik / človekov nagonski svet / to je nagonski človek nagónsko prisl.: nagonsko čutiti, sovražiti; nagonsko je planil pokonci ♪
  19.      nágost  -i ž (á) redko nagota: nagost telesa ♪
  20.      nagôta  -e ž (ó) 1. lastnost, značilnost nagega: sramovati se nagote / nagota telesa / ekspr. nagota zemlje // ekspr. kar je nago, golo: zagrniti nagoto 2. knjiž. neprikritost, očitnost: v tem dogodku se kaže nagota njihove nezavednosti ● ekspr. videl je družbo v vsej njeni nagoti kot v resnici je ♪
  21.      nagrabíti  in nagrábiti -im, in nagrábiti -im dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) z grabljenjem priti do določene količine česa: ves dan so grabili, pa so le malo nagrabili; nagrabiti voz listja // ekspr. s pohlepnim prisvajanjem priti do določene količine česa: nagrabiti bogastvo, denar; nagrabil si je veliko premoženje nagrábljen -a -o: nagrabljeno seno je namočil dež; nagrabljen denar ♪
  22.      nagrêbsti  -grêbem dov., nagrébel nagrêbla; nagrêben (é) z grebenjem priti do določene količine česa: nagrebla je pest kamenčkov / nagrebsti kup žerjavice ♪
  23.      nagróbnik  -a m (ọ̑) 1. spomenik na grobu: postaviti nagrobnik očetu; sklesati nagrobnik; kamnit, marmornat nagrobnik; pren., ekspr. v tej zbirki je pesnik postavil nagrobnik svoji ljubezni 2. knjiž. nagrobni napis: sestaviti nagrobnik ♪
  24.      nahóden  -dna -o prid. (ọ́ ọ̑) ki ima nahod: nahoden človek; ničesar ne voha, ker je nahoden / ekspr. nahoden nos ♪
  25.      najemnína  -e ž (ȋ) plačilo za začasno uporabo česa: najemnina je majhna, visoka; plačati, zvišati najemnino; letna, mesečna najemnina; najemnina za avto, stanovanje / najemnina za kmetijo ♦ ekon. ekonomska najemnina ki ustreza dejanskim stroškom in zagotavlja čisti dohodek ♪

   2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA