Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ESA (237-261)


  1.      presajênka  -e ž (é) agr. presajena rastlina: presajenka začne kmalu poganjati nove korenine ♪
  2.      presajeválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor presaja: presajevalec rož ● knjiž. presajevalec grških pesmi v slovenščino prevajalec ♪
  3.      presám  -a -o prid. (ȃ á) knjiž., ekspr. zelo sam, osamljen: počutil se je presamega ♪
  4.      presamévati  -am dov. in nedov. (ẹ́) v samevanju prebiti, preživeti: presamevala je sobotne in nedeljske večere / ekspr. zaradi svoje bolezni mnogo presameva sameva ♪
  5.      presamotáriti  -im dov. (á ȃ) v samotarjenju prebiti, preživeti: bala se je, da bo morala starost presamotariti / ekspr. kot otrok je mnogo presamotaril samotaril ♪
  6.      presamôten  -tna -o prid. (ó) preveč samoten: presamotna in prevelika hiša / presamoten kraj / ekspr. presamoten človek presamôtno prisl.: presamotno živeti / v povedni rabi tukaj je presamotno ♪
  7.      presamozavésten  -tna -o prid. (ẹ̄) preveč samozavesten: presamozavesten človek / presamozavestno vedenje ♪
  8.      presanjáriti  -im dov. (á ȃ) ekspr. v sanjah, sanjarijah prebiti, preživeti: večere je presanjaril / ure in ure je presanjarila sanjarila ♪
  9.      presánjati  -am dov. (á) ekspr. v sanjah prebiti, preživeti: v nekaj sekundah presanja človek dolge prizore / presanjati dan, pomlad / knjiž. koliko so presanjali o svobodi sanjali ∙ knjiž., ekspr. vse to sem že presanjal premislil ♪
  10.      presánkati  -am dov. (ȃ) sankajoč se opraviti kako pot: ekipe so presankale progo štirikrat ♪
  11.      préša  -e ž (ẹ́) 1. pog. stiskalnica: stiskati grozdje v preši; ogrodje preše / ročna preša; vinska preša; preša za sadje ♦ teh. mehanična preša 2. nar. vzhodno prostor, v katerem se stiska grozdje: hodil je po preši in se pogovarjal s prešarji 3. nav. mn., nar. zahodno tropine, zlasti v obliki kolobarja: kuhati žganje iz preš / prodajati olje in preše ♪
  12.      préšanec  -nca m (ẹ́) agr. sok, ki priteče iz stiskalnice pri stiskanju sadja, zlasti grozdja: ločiti samotok od prešanca ◊ čeb. med, ki se nacedi iz zmečkanega satja ♪
  13.      prešanína  -e ž (í) nar. prešanec, prešnik: prešanino zliti v sod ♪
  14.      préšanje  -a s (ẹ́) glagolnik od prešati: prešanje grozdja, sadja / sposobnost materialov za prešanje ♪
  15.      préšar  -ja m (ẹ̑) nar. vzhodno kdor stiska grozdje: pomagati prešarjem; najeti prešarje ♪
  16.      préšati  -am nedov. (ẹ́) pog. delati, da na predmet, snov po vsej površini deluje sila, da se izloči tekočina; stiskati: prešati vinsko drozgo; prešati grozdje, sadje / prešati olje iz semen // z delovanjem sile na vso površino delati, da kaj dobi določeno obliko: prešati čaj v majhne kocke; prešati kose kovine préšan -a -o: prešani izdelki; pijača iz prešanega sadja; v bale prešano seno ♦ gastr. prešana šunka kuhana, v modelu stisnjena gnjat brez kosti; usnj. prešano usnje grobo, močno usnje zlasti za galanterijske izdelke, oblazinjeno pohištvo ♪
  17.      pretrésanje  -a s (ẹ́) glagolnik od pretresati: pretresanje žita v drugo vrečo / pretresanje predloga o izboljšanju položaja / kritično pretresanje biografskih podatkov ♪
  18.      pretrésati  -am nedov. (ẹ́) 1. spravljati kaj sipkega, drobnega v drugo posodo: pretresati krompir v gajbe; pretresa moko v manjšo vrečo 2. vsestransko proučevati, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve: pretresati dokaze; pretresati predloge za izboljšanje česa / njegovi romani kritično pretresajo politična in družbena vprašanja / na sejah so pretresali tekoče probleme so se pogovarjali o njih 3. vzbujati močen čustveni odziv, zlasti sočutje, žalost: taki dogodki človeka pretresajo / žalostni spomini ji pretresajo srce / Prešernove pesmi bralca pretresajo vzbujajo v njem občudovanje 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: državo so pretresali notranji boji, hude krize; svet pretresajo državljanske vojne / pretresali so ga dvomi; veselje, žalost pretresa njeno srce 5. ekspr. biti, pojavljati se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: grom pretresa dolino; kriki pretresajo zrak; streljanje pretresa temo ● ekspr. mraz mi pretresa kosti zelo me zebe; star. mrzlica ga je pretresala tresla; star. ude mu pretresa strah zelo se boji pretresajóč -a -e: svet pretresajoče krize ♪
  19.      pretresávati  -am nedov. (ȃ) redko pretresati: na krožkih so pretresavali vsa aktualna vprašanja / pretresavala sta zanimive stvari o vojni / pretresavala ga je divja jeza ♪
  20.      prevésa  -e ž (ẹ̑) 1. knjiž. zavesa, pregrinjalo: stene so bile prekrite s prevesami 2. alp. previs: skalne prevese ● knjiž. to je še na prevesi na tehtnici ♪
  21.      prevéšati  -am nedov. (ẹ́) delati, da kaj visi čez kaj: prevešati noge čez rob ležišča; prevešal se je čez vodnjak prevéšati se 1. prehajati iz vodoravnega v poševni položaj zaradi spremembe obtežitve: čoln se je prevešal na desno 2. ekspr., v zvezi z v prehajati v kaj drugega: breg se tam preveša v dolino / pomlad se je že prevešala v poletje ♪
  22.      pričesáti  -čéšem dov., pričêši pričešíte; pričêsal (á ẹ́) knjiž., redko počesati: lepo so jo pričesali pričesán -a -o: pričesani zalizci ♪
  23.      prikolesáriti  -im dov. (á ȃ) ekspr. pripeljati se s kolesom: po cesti so prikolesarili otroci / na cilj je prikolesaril prvi ♪
  24.      prikresáti  -kréšem dov., prikrêši prikrešíte; prikrêsal (á ẹ́) ekspr. hitro priti: takoj je prikresal za njimi / pog. vsako leto jo je prikresal domov prišel ♪
  25.      priméšati  tudi primešáti -am dov. (ẹ́ á ẹ́) mešajoč dodati: kuhani zelenjavi primešamo žlico smetane // dodati sploh: primešati vinu vodo; pren., ekspr. primešati veselju nekaj grenkobe priméšan -a -o: rumeni barvi je bilo primešano nekaj rdeče ♪

   112 137 162 187 212 237 262 287 312 337  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA