Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ESA (176-200)

176.      perésarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na peresarje: peresarska domišljavost / ni bil kos peresarskim umetnijam ♪
177.      perésast  -a -o prid. (ẹ̑) podoben peresu: peresasti izrastki / ozka peresasta krilca ♪
178.      pésa  -e ž (ẹ̑) kulturna rastlina z velikimi, iz korenike poganjajočimi listi ali njen omeseneli podzemeljski del: okopavati, puliti peso; pesa in korenje / zrezati peso na kolobarje / krmna pesa; rdeča pesa z užitnim rdečim podzemeljskim delom / (rdeča) pesa v solati ♦ agr. sladkorna pesa iz katere se pridobiva sladkor ♪
179.      pesár  -ja m (ȃ) med. obroček za oporo nepravilno ležeče maternice ali za preprečevanje spočetja: vložiti pesar ♪
180.      pešáčenje  -a s (á) glagolnik od pešačiti: biti vajen pešačenja / polurno pešačenje / vsakodnevno pešačenje v tovarno ♪
181.      pešáčica  -e ž (á) redko pešakinja ♪
182.      pešáčiti  -im nedov. (á ȃ) nav. ekspr. hoditi peš: v šolo sem vsa leta pešačil; smučišča so lepa, le navkreber je treba pešačiti / rad, veliko pešači // iti peš: pešačil je do avtobusne postaje, zato je utrujen; tja so se peljali, nazaj pa pešačili / kaj bi pešačili, prisedite / mati je pešačila z najmlajšim v naročju ♪
183.      pešadíja  tudi pešádija -e ž (ȋ; á) žarg. pehota: v boj je posegla tudi pešadija / težka pešadija ♪
184.      pešák  -a m (á) 1. pešec, hodec: srečal je več pešakov / dober pešak je 2. voj. vojak pehotne enote: četa pešakov; pešaki in artileristi / v vojsko je stopil kot navaden pešak ♪
185.      pešákinja  -e ž (á) ženska, ki hodi peš: v prometni nesreči je bila pešakinja huje ranjena ♪
186.      péšanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od pešati: pešanje je pri njem hitro napredovalo / duševno, telesno pešanje / pešanje vida / pešanje discipline ♪
187.      pešáški  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na pešce ali pešačenje: ima velike pešaške sposobnosti / motorni in pešaški promet 2. nanašajoč se na pešak 2: pešaška čelada / pešaška divizija pehotna divizija ♪
188.      péšati  -am nedov. (ẹ̑) 1. zaradi utrujenosti, velikih naporov hoditi, premikati se čedalje počasneje: videl je, da zasledovalci pešajo; ker je bila pot zelo strma, so začeli pešati 2. postajati slab, onemogel: oče vse bolj peša; zadnje leto je vidno pešal / ekspr. drevo je začelo pešati 3. nav. ekspr. izgubljati popolnost svojih značilnosti: sluh, spomin, vid mu peša / telesne moči so mu pešale; zdravje mu peša // nav. 3. os. postajati manj sposoben za (zadovoljivo) opravljanje svoje funkcije: z leti oči pešajo; srce mu je začelo pešati 4. ekspr. postajati manj močen, intenziven: disciplina, vnema peša / njena ljubezen peša ◊ lingv. raba besede peša beseda se uporablja glede na kak sinonim čedalje redkeje pešajóč -a -e: pustil je pešajoče sopotnike daleč za seboj; pešajoča ljubezen ♪
189.      plesálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor pleše: plesalci so se nagnetli na plesišče; plesalca plešeta tango; plesalke in plesalci // kdor zna plesati: nisem plesalec; dober plesalec 2. navadno s prilastkom kdor se (poklicno) ukvarja s plesanjem: v predstavi sodelujejo igralci, plesalci in pevci / baletni plesalec; folklorni plesalci ● knjiž. plesalec na vrvi vrvohodec ♪
190.      plesálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od plesalec: a) prve štiri korake pleše plesalka; izbrati si, zamenjati, zavrteti plesalko / najboljša plesalka v vasi b) poročil se bo s slavno plesalko; baletna plesalka; barska, cirkuška plesalka ♪
191.      plesánje  -a s (ȃ) glagolnik od plesati: estetsko, sproščeno plesanje; ima svoj stil plesanja / plesanje isker nad ognjem ♪
192.      plésati  in plesáti pléšem nedov. (ẹ́ á ẹ́) 1. gibati se, premikati se v (predpisanem) ritmu, navadno ob glasbi: plesali so do jutra; rada pleše; naučiti se plesati; plesati na mestu, v krogu; plesal je z vsemi plesalkami; dobro, lahkotno plesati / plesati kolo, polko, moderne plese, valček; ta ples lahko plešemo tudi na glasbo polke 2. umetniško se izražati s plesom: na nocojšnji predstavi plešejo gostujoči baletniki; plesati po prstih / plesati balet / vlogo Trnuljčice pleše prvakinja našega baleta // ukvarjati se, navadno poklicno, s plesom: pleše že od otroških let; zaradi bolezni ne bo več plesala / pleše v baru, operi 3. ekspr. lahkotno se gibati, premikati, navadno v določenem ritmu: konj je plesal pred zbrano četo / prsti lahkotno plešejo po tipkah // lahkotno se gibati, premikati sploh: po mizi so plesale muhe; roji mušic plešejo nad močvirjem / snežinke veselo plešejo; v snopu svetlobe pleše prah / sence plešejo po steni // s prislovnim določilom biti, nahajati se: okrog ust ji pleše vesel smehljaj 4. ekspr. neurejeno se premikati, navadno sem in tja: čoln je plesal po razpenjeni vodi; krožniki začnejo plesati po mizi / krmilo je plesalo sem in tja; avtomobil je začel plesati po cesti začelo ga je zanašati // pojavljati se, nastopati v močni obliki: burja je tako plesala, da je prevračala vozove; po globeli plešejo peščeni vrtinci / vihar je plesal svoj divjaški ples 5. pog., ekspr., navadno s prislovnim določilom biti ohlapno nameščen: tečaj pleše v ležaju / noga v čevlju ne sme plesati; obleka kar pleše na njem, tako je shujšal ● črke mi plešejo pred očmi pri branju imam občutek, da niso pri miru; ekspr. kladivo mu kar pleše v rokah z lahkoto, veseljem kuje, udarja; ekspr. on te čaka, ti pa plešeš tu okrog si, se mudiš, zadržuješ; moški plešejo okoli nje kot vešče okrog luči si vztrajno prizadevajo pridobiti si njeno ljubezensko naklonjenost; ekspr. spet bo palica plesala po tvojem hrbtu spet boš tepen s palico; boš tepen sploh; ekspr. tako boš plesala, kot bom jaz godel tako boš delala, ravnala, kot bom jaz hotel; preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo kadar je kaka skupnost brez nadzorstva, njena disciplina popusti ◊ lov. divji petelin pleše z ritmičnim gibanjem, skakanjem in pihanjem izraža svojo moč, borbenost v času parjenja; s kroženjem okrog samice in gruljenjem skuša pridobiti njeno naklonjenost plesáje: plesaje krožiti okrog ognja; plesaje so ju spremljali proti domu plešóč -a -e: hoditi med plešočimi pari; peketanje plešočih nog; plešoče sence na stropu ♪
193.      pléša  -e ž (ẹ́) 1. del lasišča, na katerem so izpadli lasje: imeti plešo; brisati si potno plešo / dobivati plešo 2. agr., gozd. del zemljišča, ki ni porasel: pleša v gozdu; zaradi slabega semena je na njivi precej pleš ♪
194.      pléšast  -a -o prid. (ẹ́) ki ima plešo: plešast moški; popolnoma plešast je že / njegova plešasta glava / ekspr. plešast hrib gol, neporasel ♪
195.      pléšav  -a -o prid. (ẹ́) redko plešast: plešav človek ♪
196.      pléšavost  -i ž (ẹ́) lastnost, stanje plešastega človeka: bil je nagnjen k plešavosti ♪
197.      pobéšati  -am nedov. (ẹ́) premikati tako, da je usmerjeno nižje, navzdol; povešati: ko so ga prepoznali, so drug za drugim pobešali puške ● kokoš pobeša greben ima povešen greben zaradi bolezni; pobešati oči povešati oči pobéšati se spreminjati navadni, naravni položaj v smeri navzdol, zlasti v enem delu: vrata se pobešajo / veje se pobešajo pod težo sadov ♪
198.      počesánost  -i ž (á) stanje počesanega človeka: vedno je skrbel za svojo počesanost ♪
199.      počesáti  -čéšem dov., počêši počešíte; počêsal (á ẹ́) 1. urediti, pogladiti z glavnikom: počesati otroke; preoblekla se je in počesala; počesati si brado / s prsti si je počesal lase; pren., ekspr. veter je počesal travne bilke // (strokovno) urediti lase: katera frizerka te je danes počesala / počesati na prečo; nazaj počesati lase usmeriti jih od čela proti tilniku 2. žarg. sistematično, temeljito pregledati z vojaštvom: enota je dobila povelje, da počeše vse okoliške gozdove 3. knjiž., ekspr. natepsti, pretepsti: tako te bom počesal, da si boš za vedno zapomnil ● nar. prav po mešetarsko ga je počesal ogoljufal, prevaral; ekspr. temeljito počesati rokopis popraviti počesán -a -o: gladko počesani lasje; ima na stran počesane lase frizuro, pri kateri je večji del las usmerjen na eno stran glave ♪
200.      poetésa  -e ž (ẹ̑) knjiž. pesnica: pesnitev znane poetese ♪

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276